»Kapljice vere«, Prijatelj, marec 2024, 30-31.
Kapljice vere
Jacob je imel težavo – vedno je bil tako zaspan!
Zgodba se je zgodila v Braziliji.
»Jacob, ali poznaš odgovor?« je vprašala gospa Lelis.
Jacob je odprl oči in dvignil glavo z mize. Vsi sošolci so ga gledali. Tudi učitelj je strmel vanj. Začutil je, kako mu postaja vroče v lica. Spet je zaspal v razredu!
»Žal mi je, gospa Lelis,« je rekel. »Ali lahko, prosim, ponovite vprašanje?«
»Seveda! Toda prosim, prenehaj dremati v razredu.«
Bilo mu je zelo nerodno. »Da, gospa.«
Jacob je v svojo novo šolo prišel šele pred nekaj tedni. Rad se je učil in njegovi sošolci so bili prijazni. A obstajala je ena težava – vedno je bil tako zaspan! Njegova nova šola je bila daleč stran, zato je moral vstajati zelo zgodaj, da je prišel pravočasno.
Sprva se je v razredu zlahka osredotočil. Vendar je postalo vse težje. Jacob je bil včasih tako utrujen, da je zaspal.
Naslednji dan je ravnateljica šole Jacoba in njegove starše povabila na pogovor. Nasmehnila se je in jih povabila v svojo pisarno.
»Vesela sem, da ste prišli,« je rekla. »Jacob je odličen učenec. Toda njegova učiteljica pravi, da ga pouk ne zanima. Včasih ni zbran in zdi se zelo utrujen. Ali je z njim vse v redu?«
Mama je prikimala. »Jacob je trdo delal, da bi lahko hodil na to šolo, a ta je daleč od naše hiše. Vsak dan mora zgodaj vstati. Zato postane pri dopoldanskem pouku zaspan.«
»O, je to vse?« je rekla ravnateljica. »Poskusite s kavnimi kapljicami! Vsako jutro dajte Jacobu v pijačo nekaj kapljic zelo močne kave. To ga bo držalo pokonci.«
Jacob se je namrščil. »Toda naša družina ne pije kave, gospa.«
Ravnateljica je bila videti zmedena. »Težko se boš učil, če boš kar naprej zaspan. Vsaj razmislite o tem.«
Ko so zapustili ravnateljičino pisarno, so bile Jacobove misli zmedene. Želel je, da bi mu šlo v šoli bolje, želel pa je tudi upoštevati zapovedi.
Tisti večer so z družino v svetih spisih brali o Besedi modrosti.
Ko je na vrsto prišel Jacob, je bral: »In vsi sveti, ki pomnijo izpolnjevati in izvajati te besede, /…/ bodo našli modrost in velike zaklade znanja, in tekli bodo in ne bodo utrujeni in hodili bodo in ne bodo omagali.«*
Nato se mu je utrnila zamisel!
Vstal je s stola. »Namesto kapljic kave bom uporabil kapljice vere!«
»Kako to misliš?« je vprašal oče.
Jacob se je nasmehnil. »Vsako jutro pred zajtrkom lahko molimo in nebeškega Očeta prosimo, naj me blagoslovi, da ne bom tako zaspan. Naše molitve bodo kakor kapljice vere!«
Mama in oče sta se prav tako nasmehnila. »Sliši se krasno!« je rekel oče.
Naslednje jutro so z družino pokleknili in molili, da bi Jacob imel dovolj energije, da bi ostal buden. Enako so storili naslednji dan. In dan zatem prav tako. Vsak večer je Jacob skušal iti tudi zgodaj spat. In vsako jutro je Jacobova družina verjela, da mu bo nebeški Oče pomagal.
Njihove kapljice vere so sčasoma delovale. Jacob je lahko ostal zbran ves dan! Bog je odgovoril na njihove molitve. In Jacob je vedel, da je Gospod ponosen nanj, ker upošteva Besedo modrosti.
»Pripravljen na pouk, Jacob?« ga je nekega jutra vprašala Lelis, ko je vstopil v razred.
Z velikim nasmeškom na obrazu je Jacob prikimal. Pred poukom je vzel svoje kapljice vere. Pripravljen je bil na vse!
Ilustrirala: Raquel Martín