Pogovor z Willom o pomoči beguncem

Will je iz Pensilvanije v ZDA. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o projektu, s katerim je pomagal drugim.

Povej nam kaj o sebi.

Star sem enajst let. Rad igram nogomet in lakros, pečem piškote, plavam, smučam in rolam. Igram tudi klavir in violino. Moja najljubša barva je mornarsko modra, moja najljubša hrana pa so jajca (umešana, ocvrta, trdo kuhana – obožujem vse!). Ko bom odrasel, želim biti zdravnik kot moj oče.

Zakaj si začel razmišljati, da bi pomagal?

Slišal sem, da veliko družin iz druge države beži na varno. Nekateri od njih so se preselili v bližnje področje. Takoj sem pomislil: »Kako jim lahko pomagam?«

Molil sem, da bi vedel, kako lahko pomagam. Potem je mama prejela e-pismo kolskega Društva za pomoč. Ljudi so prosili, naj darujejo stvari za begunske družine. Vedel sem, da je bila moja molitev uslišana!

Kako si pomagal?

Rad pečem (moja posebnost so piškoti), zato sem se odločil za prodajo piškotov, s katerimi bom zaslužil denar za te družine. Naredil sem letake in se z rolerji vozil po soseski, da sem jih dostavil. Spremljal me je tudi moj pes Coco.

Veliko mojih sosedov je navdušeno kupilo piškote. S prisluženim denarjem sem kupil lonce in ponve ter jih daroval.

Kako si se počutil?

Dobro sem se počutil, saj sem vedel, da bodo te družine za kuhanje lahko uporabljale lonce in ponve. Lahko si samo predstavljam, koliko utehe prinese okus doma pripravljene hrane, ko si v novi državi.

V Osnovni sem se naučil, da »ko služite svojim soljudem, le Bogu služite« (Mozija 2:17). Občutil sem ljubezen, ki jo ima nebeški Oče do mene in do ljudi, ki se preselijo v moje področje.

Kaj bi svetoval nekomu, ki želi pomagati?

Poiščite priložnost za služenje v vašem oddelku ali kolu. Pomagate lahko tudi lokalnemu zavetišču na vašem področju. Vsepovsod najdemo priložnosti za pomoč!

Ilustriral: Dave Williams