»Koklja in piščeta«, Prijatelj, marec 2024, 4–5.
Koklja in piščeta
»Jezus Kristus je o tem govoril v svetih spisih,« je rekel oče.
Zgodba se je zgodila v ZDA.
Pet puhastih rumenih piščančkov je strmelo v Claro. Pi, pi, pi!
Vsako pomlad so v Clarini družini kupili piščančke, za katere so poskrbeli. Danes je morala pomagati očetu, da sta jih spravila domov k drugim piščancem.
Cesta, po kateri sta se vozila, je bila razrita. Toda Clara je škatlo s piščančki držala trdno v naročju. Enega od njih je s koncem prsta nežno pobožala. Bil je tako mehak!
Ko sta Clara in oče prišla domov, sta šla h kokošnjaku za hišo. Kokošnjak je bil majhna lopa, kjer so vse kokoši živele in si naredile gnezda.
»Kateri kokoši naj dava piščančke?« je vprašal oče.
Clara se je ozrla naokrog. Ena kokoš je premikala slamo na kup. Iz slame bo nastalo udobno gnezdo za nove piščančke. Morda bo dobra koklja.
»Tejle,« je rekla Clara in pokazala na kokoš.
Oče je piščančka nežno dvignil iz škatle in ga dal zraven kokoši. Kokoš je piščančka pogledala. Dvignila je krilo in piščanček je nenadoma izginil!
»Kam je šel? Ali je piščanček v redu?« je vprašala Clara.
Oče je prikimal. »Poglej!«
Piščanček je pokukal izpod kokošjega perja.
»Zakaj je kokoš to storila?« je vprašala Clara.
»Da bi zaščitila piščančka,« je rekel oče. »Varovala ga bo in grela pod perutmi.«
Clara je očetu pomagala dati druge piščančke k njihovi novi materi kokoši. Kokoš je dvignila krila, da bi jih vse zbrala ob sebi.
»Veš, Jezus Kristus je o tem govoril v svetih spisih,« je rekel oče.
»Res?« je vprašala Clara. »Kaj je rekel?«
»Pokazal ti bom.«
Clara in oče sta šla v hišo. Oče je izvlekel svoje svete spise. Potem je začel brati.
»Kako često vas bom zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, če se boste pokesali in se v srcu trdno odločeni vrnili k meni.«*
Clara je pomislila na vsako pišče pod kokljinimi perutmi. »Jezus nas torej zbere, kakor koklja piščeta pod peruti?« je vprašala Clara.
»Tako je,« je rekel oče. »Varuje nas, prav kakor koklja varuje svoja piščeta. Toda ščiti nas pred veliko več kot mrazom. Ve, kdaj smo prizadeti, bolni ali žalostni. Vliva nam mir in tolažbo. Skrbi za nas.«
Naslednje jutro je Clara nahranila kokoš in njene nove piščančke. Ob tem je pomislila na odlomek iz svetih spisov, ki ga je prebral oče. Nasmehnila se je, ko je razmišljala o Jezusu. Vedela je, da jo ima rad in da zanjo skrbi, kakor koklja skrbi za piščeta.
Ilustrirala: Assia Ieradi