Inženir radosti

David A. Edwards

cerkvene revije

Ta fant iz Nemčije najde znanje, lepoto in radost na vseh mogočih krajih – in ko to najde, pove drugim.

Patrick izdeluje model avtomobilskega motorja.

Foto: Julian Klemm

Patrick L., 16 let, z Bavarske v Nemčiji pravi, da so njegovi najljubši predmeti v šoli matematika, fizika in kemija. Pravzaprav ima tako rad znanost, da jo je hotel posredovati drugim, tako da je napisal knjigo o fiziki (o termodinamiki in magnetizmu, če smo natančni).

Po poklicu hoče postati inženir in razvijati tehnično opremo, kot so avtomobilski motorji. (Mimogrede, sedeža proizvajalcev avtomobilov BMW in Audi sta le eno uro in uro in pol od tam, kjer živi.)

Vendar Patrick razburljivih stvari, ki mu dajo zagon, ne najde le v znanosti.

Znanost in domišljija

Ja, Patrick ima zelo rad znanost, vendar njegova zanimanja zdaleč presegajo hladna, trdna dejstva in formule.

»Napisal sem knjigo o fiziki, zdaj pa pripravljam fantazijsko knjigo,« pojasni. »Knjiga, ki jo pišem, govori o čudežnih bitjih in njihovem svetu. In potem nekaj mladih ljudi rešuje probleme.«

Zadnji postranski projekt je navdihnila Patrickova ljubezen do fantazijskih romanov, kot sta seriji Harry Potter in Percy Jackson. Postranskega pisanja knjig se je Patrick lotil potem, ko mu je stric povedal, kako je to lahko zabavno. »Nalezel sem se njegovega veselja,« pravi Patrick.

To nalezljivo veselje je Patricka vodilo, da je o tem, kar se je naučil o pravilih in stvarnosti dejanskega sveta, napisal knjigo. Zaželel si je tudi ustvariti čudovito fantazijsko zgodbo. In v tem ni nobenega protislovja. Zdi se, da ve, da resnico in lepoto in radost lahko najdemo na številnih krajih. In kjerkoli že so, jih želi najti, ustvarjati in posredovati drugim.

Naravni svet

Patrick dobro razume zakone dejanskega sveta. Vendar gleda tudi preko dejstev, da tam vidi lepoto.

»Živim blizu gozda,« pravi. »To je prednost življenja v majhnem mestu – hitro lahko stopiš v gozd in tam najdeš mir.«

Všeč so mu številne gozdne pohodne in še zlasti kolesarske poti. »Rad kolesarim. Zame je to pomemben hobi,« pravi. »Veliko se vozim. Enkrat sem prekolesaril 1.200 kilometrov v dveh tednih.«

Znanost navdihuje Patrickov um in molitev navdihuje njegovega duha. »Imam močno pričevanje o molitvi,« pravi. »Z [nebeškim Očetom] se lahko pogovarjaš povsod.«

Včasih gre rad hodit ali kolesarit v gozd skupaj z vso družino (mamo, očetom, mlajšima bratoma in mlajšima sestrama) ali samo z očetom. Pogosto gre sam. Vendar v naravi vedno najde mir in lepoto.

»Sončni vzhodi so tukaj še posebej lepi,« pravi. »Včasih od tu vidiš Alpe, čeprav so tako daleč. In ko vzhaja sonce, odseva, in za gorami vidiš to čudovito rdeče nebo, in je res prelepo.

Druga vrsta znanja

Patrick poleg dejstev o naravoslovju in lepoti naravnega sveta ceni tudi resnico – takšno resnico, ki jo najdemo samo z molitvijo.

»Imam trdno pričevanje o molitvi,« pravi Patrick. »Poklekneš, prekrižaš roke v miru in tišini in potem moliš. O tem imam najtrdnejše pričevanje.«

Pojasni, da njegovo pričevanje deloma izhaja iz tega, kar mu je bilo rečeno v patriarhalnem blagoslovu. »Pravi, naj se vedno spominjam, da je nebeški Oče le za molitev stran od mene,« pravi. »Povsod se lahko pogovarjaš z njim. Povsod ti je na voljo in povsod lahko dobiš odgovore.«

Pravi, da uspešneje prejema odgovore, kadar naredi določene korake. »V nekaterih molitvah tako močno občutim Svetega Duha. Kadar si zavestno postavim cilje, si zavestno postavim vprašanja, se zavestno usedem in naredim, kar pravijo sveti spisi, in čakam in vložim čas – kadar mi uspe to narediti, imam vedno močno pričevanje in čutim Svetega Duha.«

Patrick se spominja, kako je enkrat izrekel tako posebno molitev. »Veliko govorimo o Josephu Smithu in kako je pri 14. letih molil in prejel odgovor,« pravi. »In tako sem se usedel – šel sem celo v gozd – in molil. In dobil sem odgovor. Potem sem bil srečen. In to je okrepilo moje pričevanje.«

»Kadar si zavestno postavim cilje, si zavestno postavim vprašanja, se zavestno usedem in naredim, kar pravijo sveti spisi, in čakam in vložim čas – kadar mi uspe to narediti, imam vedno močno pričevanje in čutim Svetega Duha.«

Posreduje, kar ve

Prav kakor si je Patrick prizadeval, da bi posredoval svoje znanstveno znanje in svojo ustvarjalno domišljijo, prav tako si prizadeva posredovati svoje duhovno znanje.

Od 12. leta preživlja nekaj časa tako, da pomaga rednim misijonarjem. Nekoč je domov tudi povabil prijatelja, da se je učil misijonarske lekcije. »Pogovarjali smo se o obnovi. Zanimalo ga je. Zavzeto je poslušal in sodeloval in bral svete spise. Brali smo Jakobovo pismo 1:5, ki ga je prebral tudi Joseph Smith. In dal sem mu v branje delo Joseph Smith – Življenjska zgodba. Resnično je sodeloval.«

Sošolci spoštujejo njegovo veroizpoved. »Namesto da bi preganjali Cerkev, jo podpirajo,« pravi. Celo učitelj verskega pouka v šoli ga podpira. »Misli, da je dobro, da verujem v Boga, in mi celo pomaga, da dosežem svoje cilje.«

Ko bo Patrick končal šolo in izpolnil pogoje za univerzitetni študij, načrtuje tudi služenje rednega misijona. »Verjetno se bom pripravil tako, da bom prebral Pridigajte moj evangelij,« pravi. »Rad bi ostal na tekočem in bral, poučeval lekcije in tudi veliko časa preživel z misijonarji.«

Patrick rad hrani svojo domišljijo. Piše celo fantazijsko knjigo.

Na dobrem glasu

Patrick je ugotovil, da obstaja veliko »krepostnega, lepega ali na dobrem glasu ali hvalevrednega«, in za to si prizadeva (Členi vere 1:13). In ko to najde, posreduje še drugim.

Bodisi v znanosti, domišljiji ali naravi najde zanimivo znanje in čudovito lepoto, kamorkoli se obrne. In najvišje znanje, lepoto in resnico najde preko svojega odnosa z nebeškim Očetom in Jezusom Kristusom.