»Vse prenašajte«, Za moč mladih, julij 2024.
Vse prenašajte
Nadloge so sestavni del načrta nebeškega Očeta. Toda kaj storite, ko vas presenetijo kot strela z jasnega?
Ilustrirala: Paulina Wyrt
Tistega usodnega jutra sem bil več kot enkrat prepričan, da bom umrl. Ker sem videl vso to kri – mojo kri – ki se je vpijala v tla, in sočasno začutil popadljivost grizlija, ki me je z zobmi in kremplji besno napadal z vseh strani, sem začutil ohromelost in obup.
Popolno jutro
Kako dramatično nasprotje v primerjavi z zgolj dvema urama prej! Na enega najlepših dni, kar sem jih videl tisto poletje v visokogorju zahodnega Wyominga v ZDA, sem se veselo odpravil na turni tek. Nebo je bilo v odtenku neonsko kobaltno modre barve, travniške rože so prekrivale pobočja, jutranji zrak pa je bil svež, a prijeten. Bil je popoln dan za štiriindvajsetkilometrski tek v gorah.
To je bil klasičen tekaški trening. Skušal sem pridobiti moč in vzdržljivost za maraton, ki bo samo dva meseca kasneje. Tekači povečujejo svojo moč s ponavljajočimi se teki na kratke razdalje. S tem utrjujejo vzdržljivost, kar posledično krepi odpornost.
Niti sanjalo se mi ni, da bom kmalu potreboval vsako kapljico odpornosti in moči, ki sem jo premogel, ker se bom znašel na teku svojega življenja.
Nenaden napad
Če pogledam nazaj, bi moral videti znake. Navsezadnje nam Gospod pravi, da nam bo »oznanjal /… / prihodnje reči« z močjo Svetega Duha (Janez 16:13). Starešina Gary E. Stevenson iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »Sveti Duh vam lahko pomaga tako, da vas vnaprej posvari pred telesnimi in duhovnimi nevarnostmi.« In to je storil.
Le po nekaj minutah teka sem pogledal navzdol in nekaj opazil. V srcu sem se zdrznil, ko sem v blatu pred sabo zagledal nedvoumen obris medvedje sledi. To je bilo jasno opozorilo. Nespametno sem mislil, da je medved res šel tod mimo, da pa bom zdaj že varen. Ni razloga za zaskrbljenost, kajne? In tako sem tekel naprej.
Manj kot uro kasneje sem se povzpel na majhno vzpetino in stekel po hribu navzdol na jaso, obdano z gostim drevjem. Ko sem tekel okrog ovinka ob vznožju hriba, sem zaslišal tako izrazito, tako silovito lomastenje, da so se mi naježile kocine na zatilju. Takoj sem se ustavil in počasi pogledal na levo. Potem sem od groze otrpnil. Zvok, ki sem ga hitro prepoznal kot lomljenje vej, se je bližal z veliko hitrostjo. Potem sem uzrl prizor, ki ga ne bom nikoli pozabil – odrasel grizli se je zapodil naravnost proti meni!
Grozen napad, ki je sledil, bi mi moral vzeti življenje. Očitno je bil medved, ki sem ga presenetil, ko sem zelo hitro pritekel na tisto jaso, zelo razdražen. A tisti trenutek, ko sem mislil, da je smrt gotova, je sledila najbolj iskrena molitev v mojem življenju. Nato sem bil iz nebes deležen posredniške milosti.
Ne vem, zakaj me je medved prenehal napadati in stekel v gozd. To je bila dobra novica! Slaba novica je bila, da sem imel šestnajst hudih ran, ki mi jih je medved zadal s svojimi zobmi in kremplji, in da sem bil sam v gozdu, prekrit s krvjo, in osemnajst kilometrov od najbližje ceste v parku, brez pomoči na vidiku.
Trenutek odločitve
Nenadoma sem se znašel pred pomembno odločilno točko v življenju. Če še niste imeli takšnega trenutka, bodite prepričani, da ga boste. Nadloge so sestavni del načrta nebeškega Očeta. Na srečo večine od nas ne bo napadel medved! Toda v nekem trenutku se morda počutite, da ste preobremenjeni zaradi morebitnih nadlog, s katerimi se soočate. To je brezupen občutek, ki ga je Gospod nekoč živo opisal kot »same čeljusti pekla«, ki bodo »na široko odprla usta po tebi« (Nauk in zaveze 122:7).
Na teh kriznih razpotjih v življenju se morate odločiti. Lahko obupate, se uležete in umrete; ali pa nekako zberete ves svoj pogum in moč ter se pogumno borite in zaupate, da bo Gospod opravil svoj del, če boste vi opravili svojega. Gospod je Josephu Smithu, ko je bil zaprt v ječi Liberty, pojasnil namen življenjskih muk: »Vse to ti bo dalo izkušnje in bo za tvoje dobro.« (Nauk in zaveze 122:7)
In vam koristijo. Izoblikujejo vas in izpopolnjujejo, ko postajate močnejši in pridobivate odpornost. Zato je Gospod rekel Josephu – in pravi vam – naj navkljub preizkušnjam in stiskam ostane »na svoji poti« (Nauk in zaveze 122:9). Če boste v življenju vztrajali – četudi se boste komaj držali na površju – boste ugotovili, da je celo vaša neznatna moč več kot primerljiva z Gospodovo. Obljubljeno je, da je Gospod »mogočen, da odreši« (2 Nefi 31:19).
Vztrajanje
Prav to se je zgodilo meni. Namesto da bi obupal, sem se odločil, da vstanem. Odločen sem bil, da bom živel, kar je pomenilo, da moram poiskati pomoč. Ko sem se več kot poldrugi kilometer spotikal po poti navzdol, sem končno naletel na edine druge ljudi, ki so bili tisti dan v gozdu. To čudežno srečanje je naposled privedlo do reševanja s helikopterjem, treh operacij, ki so mi rešile življenje, in jasnejšega razumevanja blagoslova, ki ga prinaša odločnost, da »ostanemo na poti«.
Ko se je starešina Dunn priplazil do križišča poti, so ga rešili. Imel je tri operacije, ki so mu rešile življenje. Opomogel si je, zahvaljujoč veri in molitvam številnih, tudi njegove tedaj štiriletne hčerke Emi.
Zaradi te izkušnje sem močnejši, odločnejši in bolj veren. To me je tudi okrepilo in pripravilo na spoprijemanje z drugimi življenjskimi izzivi. Prepričan sem, da boste, če boste vse prenašali, vse verovali, vse upali, vse prestali (1 Korinčanom 13:7), postali trdoživi in močni, da se boste lahko soočili z izzivi. Videli boste, kako bo Gospodova roka napravila, da se boste lahko soočili z vsem, kar vam pride na pot – četudi so to same »čeljusti pekla«.