Moja izkušnja z odprtim srcem

Carter Thomas

Ilustriral: Adam Nickle

Zelo zagret sem za šport, zlasti za košarko. Prav rad tekmujem. In to je delno razlog, zakaj sem se pri štirinajstih letih moral soočiti z osemurno operacijo na odprtem srcu.

Rodil sem se z okvaro ene od srčnih zaklopk. Sprva so mi zdravniki rekli, da bom operacijo verjetno potreboval, ko bom star – morda po upokojitvi. Sčasoma pa se je težava poslabšala, predvsem zaradi mojega intenzivnega ukvarjanja s športom.

Med nekim jesenskim pregledom je zdravnik rekel, da bom operacijo verjetno potreboval v naslednjem letu ali dveh. V tem času sem v šoli tekel kros. Toda namesto da bi se mi tekaški rezultati izboljševali, so se slabšali. Tako sem vedel, da je nekaj hudo narobe.

Marca smo ponovno obiskali zdravnika. Med pregledom sem začutil, da bom moral na operacijo še prej, kot smo načrtovali. Spreletel me je topel duhovni občutek. To osebno razodetje mi je prineslo nekaj tolažbe. Nenadoma sem se slišal reči, da si želim operacijo takoj, ko bo mogoče. Starši so bili sprva malce prestrašeni, vendar sem jim rekel: »Pomirjen sem. Kako hitro lahko to storimo?« Operacijo smo načrtovali za april.

Vem, da mi v težkih časih Jezus Kristus vselej stoji ob strani. Vedno lahko molim k nebeškemu Očetu in to pomaga.

Veroval sem, da se bo vse dobro izšlo, toda dan operacije je bil vseeno strašen. Ko sem vstopil v tisti prostor, me je naenkrat spreletelo. Spominjam se, da sem se tresel. V tistem trenutku mi je anesteziolog zares pomagal. Hvaležen sem vsem ljudem, ki so mi pomagali skozi to izkušnjo. Imel sem tudi nebeško pomoč. Na primer, ves oddelek se je postil zame in resnično sem občutil moč posta in molitve.

Fotografija z dovoljenjem družine Thomas

Te dni mi srce odlično služi. Če me ne bi operirali, bi v dveh letih lahko umrl. Zdaj me čaka dolgo življenje.

Vsa ta izkušnja mi je spremenila pogled. Vsakega, ki gre skozi preizkušnje, dojemam drugače. Z njim bolj sočustvujem. Občasno vidim koga in začutim, da se spopada z nečim težkim, nakar grem k njemu in mu pomagam.

Biti učenec Jezusa Kristusa zame resnično pomeni, da si zgled drugim in da z vsemi ravnaš tako, kot bi Jezus. Smo v istem čolnu. Bog je naš Oče in mi smo njegovi sinovi in hčere. Vsak ima namen in vrednost. Veliko je negativnosti, zato poskušam ljudem privabiti nasmeh na obraz in da bi bili pozitivni.

Pričujem, da vsak dan lahko prejemam Gospodovo vodstvo. Lahko me okrepi kot posameznika in mi daje odpornost. Vse zmorem v Kristusu (gl. Filipljanom 4:13).