Cerkev me ne zanima

Tanintoa Sexton, Marshallovi otoki

S Cerkvijo nisem hotel imeti ničesar, ko me je žena vprašala, če bi misijonarja lahko učila najina sinova. Toda nisem rekel ne, ker je že bila članica.

Ko so misijonarji dvakrat tedensko začeli prihajati k nam, sem šel k svojemu prijatelju sosedu. Prijatelj je bil močan član neke druge krščanske cerkve. Vsakič, kadar sem se oglasil pri njem, je hotel govoriti o Svetem pismu. Rekel sem mu, da me takšne stvari ne zanimajo in da nočem preučevati vere. Toda kar naprej me je poskušal pregovoriti in naposled sem rekel da. Zato sem Sveto pismo dolgo preučeval s prijateljem, medtem pa so misijonarji učili moja fanta.

Nekega dne naj bi k nam spet prišla misijonarja. Namesto da bi se odpravil od doma, sem se odločil ostati v sosednji sobi. Ko sta misijonarja začela poučevati moja sinova, sem spoznal, da želim slišati več. Vse bolj sem se približeval vratom, da bi bolje slišal. Sinova sta učila o apostolih in prerokih.

Kasneje sem se zavedel, da hočem o tem izvedeti še več. Govoril sem z misijonarjema in se odločil poslušati njune lekcije – zasebno. Žena je bila vedno poleg, vendar za to ni vedel nihče drug.

Ko sta misijonarja dvakrat tedensko prišla učit sinova, sem šel k prijatelju sosedu. Neki drugi dan pa sta učila mene.

Ko je prijatelj nekega dne o Cerkvi rekel nekaj slabega, sem jo zagovarjal. Tako kot veliko ljudi na Marshallovih otokih o Cerkvi ni vedel kaj dosti in je narobe razumel nekatere stvari, v katere verjamejo sveti iz poslednjih dni. Ko je izrekel druge negativne stvari, sem Cerkev spet branil.

Tako je bilo pri meni sedem mesecev. Potem sem se nekega dne zavedel, da mi Sveti Duh potrjuje, da je vse, kar me misijonarji učijo, res. Spoznal sem, da se moram krstiti, čeprav sem o evangeliju vedel tako malo.

Po krstu leta 2007 sem bil tako srečen. Začeli smo varčevati za odhod v tempelj na Havajih, kjer sva se decembra 2008 z ženo in najinimi tremi otroki pečatila.

Ker sem član Cerkve, je to močno vplivalo na moje življenje. Odločil sem se opustiti svojo drugo službo gostitelja v restavraciji, ker sem domov prihajal pozno in ker so bile moje garme prepojene s cigaretnim dimom. Navzlic izgubi tega dodatnega prihodka je Gospod za nas poskrbel.

Vem, da je to prava Cerkev in da je Joseph Smith Božji prerok, zaradi Duha, ki ga občutim, in blagoslovov, ki jih prejemam.

Ko so misijonarji dvakrat tedensko začeli prihajati k nam, sem šel k svojemu prijatelju sosedu.