Jezus Kristus pozna bolečine, ki jih občutimo zaradi predsodkov
Avtorica živi v provinci Gauteng v Južni Afriki.
Prizadevam si, da bi ljudi videla, kakor jih Odrešenik.
Člani in prijatelji so na dnevu odprtih vrat rimskega templja v Italiji obdali Kristusov kip, kar se vidi skozi okno središča za obiskovalce.
Že skoraj dvajset let imam takšne ali drugačne izkušnje s predsodki ali diskriminacijo.
Potem ko sem se v Mozambiku pridružila Cerkvi, sem se preselila v Južno Afriko. To je lepa dežela, ena najbolj uspešnih v Afriki. Njeno lepoto poudarja raznolikost njenih ljudi in bogastvo kulture.
Južna Afrika je država, ki še vedno okreva po zgodovini, omadeževani z rasnim ločevanjem. Čeprav so apartheid uradno opustili leta 1994, so brazgotine prejšnje politike uradno uveljavljenega rasizma še vidne.
Kot črna Mozambičanka in sveta iz poslednjih dni, ki že osemnajst let živi v Južni Afriki, se izogibam diskriminaciji in izključevanju, ki se pogosto pokaže v mikroagresiji. Rasizem, razredno ločevanje, plemensko ločevanje, seksizem in ksenofobija je le nekaj primerov slabe segregacije, s katero se družba še vedno sooča. V človeški naravi je nekaj, glede česar se zdi, da hoče družbo deliti in nas prepričati, da bi verjeli, da je drugačnost slaba.
Kaj si prizadevamo narediti
Ali so člani Cerkve lahko dojemljivi za tovrstno razmišljanje? Vsekakor. V vseživljenjskem prizadevanju, da bi preko Kristusove odkupne daritve postali sveti, moramo vsi odložiti naravnega človeka (gl. Mozija 3:19).
Kadar z otroki čutimo, da so nas izključili, spregledali, da nas obravnavajo stereotipno ali na nas gledajo kot na čudake, pridemo domov in se o tem pogovorimo. Rečemo: »Kaj se je ravnokar zgodilo? Rešimo se tega bremena. Pogovorimo se, zakaj se ljudje tako obnašajo.« Pogovor o tem nam pomaga, da nas ti občutki nehajo mučiti.
Svoje otroke poskušam naučiti, da našo veličino določa to, kako ravnamo z ljudmi, ki so v družbi odrinjeni na rob ali izključeni (gl. Matej 25:40). To lahko pomeni, da iščemo načine, kako bi drugim pomagali, da jih ne izključimo.
Poskušam biti kot Jezus
Čeprav so nekatere izkušnje boleče, moji otroci zaradi lekcij, ki se jih učimo, postajajo boljši ljudje. In tudi jaz. Razočaranja so nam pomagala, da smo do drugih postali usmiljeni in sočutni.
Izkušnje s predsodki mi dajejo priložnost, da se odločim. Ali bom zagrenjena in maščevalna, ali pa temu človeku ne bom dala samo še ene priložnosti, temveč drugo, tretjo in četrto? Ali bom družbo videla kot grozen kraj, ali pa bom prinašala pozitivne spremembe?
Tudi Odrešenik se je zaradi tega, kar je bil, v kar je verjel in od koder je prihajal, soočal s predsodki (gl. Janez 1:46). Vendar se ni odzval z nasiljem, jezo, grenkobo ali sovraštvom. Učil je zoper vse to in deloval z ljubeznijo in resnico. Učil je, da moč in vpliv prideta s pogovorom, veliko potrpežljivostjo, blagostjo, krotkostjo in ljubeznijo (gl. Nauk in zaveze 121:41). Učil je, naj gremo takrat, ko nas užalijo, k svojemu bratu in se pogovorimo (gl. Matej 18:15). Učil nas je, naj molimo za tiste, ki nas preganjajo (gl. Matej 5:38–48). In ko so mu nepravično sodili in ga pribili na križ, da bi umrl, nas je učil, naj odpuščamo (gl. Luka 23:34).
Navsezadnje je njegova ljubezen tista, ki bo spremenila nas in svet (gl. 2 Nefi 26:24).
Še naprej si bom prizadevala
Nisem popolna; ko me kdo užali, vedno ne odpustim takoj. Potrebujem čas, zdravljenje in da v meni deluje Sveti Duh. Včasih se odločim, da bom prizadeta, in njegovega šepeta ne sprejmem takoj. A če se mu odprem, Duh potrpežljivo deluje v meni, dokler nisem zmožna razumeti, kaj nebeški Oče želi, da naredim v tej situaciji.
Prizadevam si, da bi ljudi videla, kakor jih vidi Odrešenik. Zato moramo biti pripravljeni priznati, da ne bomo dobili vseh odgovorov. Ko smo pripravljeni reči: »Nisem popoln; veliko se moram še naučiti. Kaj se lahko naučim, če vidim z očmi drugih?« – takrat šele lahko resnično slišimo. Takrat šele lahko resnično vidimo.
Ko potujem naprej, mi pomaga, če si zapomnim, da sem tukaj z namenom, da so življenjske preizkušnje začasne – nujni del tega življenja – in da nisem sama. Pri vsem tem pa poskušam biti kakor Jezus! Poskušati pomeni večkrat poskusiti in če nam ne uspe, lahko poskusimo znova.