4. Postanite družbeno odporni

Odnosi so lahko vir stresa in tudi vir za spopadanje s stresom. Raziskava kaže, da imajo zdravi odnosi doživljenjske koristi. Takšni odnosi so povezani z dobrim duševnim in telesnim zdravjem. Če smo pod prehudim stresom, lahko trpijo odnosi. Razmislite o naslednjih predlogih za razvijanje dobrih odnosov. Za dodatne zamisli preučite tudi poglavje »1. Postanite odporni na stres«.

A. Sporazumevajte se z drugimi

• Med služenjem prepoznajte in uporabljajte svoje vrline, zaradi katerih ste lahko učinkovit misijonar. Prosite za navdih, da jih boste razumeli. Gospod vam jih bo pomagal uporabljati, ko mu boste služili. Na primer, pogovor nekatere ljudi poživlja, nekatere utruja. Ljudje obeh tipov pa so lahko učinkoviti misijonarji neoznanjevalci. Če vas pogovor z novimi ljudmi utruja, se nekoliko ustavite. Bodite dober prijatelj tistim, ki jih dobro poznate. Vaše vrline so lahko vaše ustvarjalne zamisli, spoznanja o ljudeh ali sposobnost načrtovanja.

• Bodite zvedavi glede drugih. Naučite se vprašanj, ki jih lahko uporabite, da jih boste spodbudili, da bodo govorili. Povprašajte jih o njihovem delu, konjičkih, družini ali njihovi preteklosti. Vprašajte jih, kaj je zanje najpomembnejše in po čem hrepenijo oziroma kaj jih skrbi. Prisluhnite, da boste dobili priložnosti, da boste pričevali o evangelijskem načelu, ki bo zanje koristen. Poskusite izkazati zanimanje za druge. To med drugim pomeni ljubiti bližnje. Prav tako bodite pripravljeni odgovoriti na njihova vprašanja o vas.

• Zadajte si cilj, da boste vsak dan spoznali nekoga. Njegovo ime uporabite v prvi minuti, potem ko se z njim srečate. Uporabite ga ponovno, ko pogovor zaključite. Ime si zapišite, da si ga boste lažje zapomnili.

• Osredotočite se na pomoč drugim. Bodite pozorni na njihove potrebe. Pri tem boste manj nesamozavestni glede svojih potreb ali nezadostnosti (gl. Mozija 2:17).

• Prosite za pomoč pri razumevanju drugih. Vsak ne razume dobro obraznih izrazov ali telesne govorice ljudi. Če stežka opazite, kaj čutijo drugi, nekoga prosite, da vam pomaga.

  

• Dovolite si, da boste slišati samozavestno, čeprav se ne počutite tako. Ko je bil predsednik Gordon B. Hinckley na misijonu, mu je oče rekel: »Pozabi nase in se loti dela.« (»Taking the Gospel to Britain«, Ensign, julij 1987, 7) Ta nasvet je koristen za vse misijonarje. Poskusite prezreti svoje strahove glede tega, kako vam gre. Raje se osredotočite na svoj poklic, da služite drugim.

B. Izogibajte se občutkom osamljenosti ali odrinjenosti

• Postavljajte vprašanja, da boste ljudi spoznali. Da jih boste bolje razumeli, jih sprašujte o njihovih izkušnjah in občutkih. Ko jih boste razumeli, se boste počutili manj osamljeno.

• O sebi povejte še več. Drugim povejte, kaj razmišljate in kako se počutite. Osamljeno se počutimo, ko se nam zdi, da nas ne poznajo in ne cenijo.

• Opredelite, kaj »osamljen« pomeni za vas. Poskusite opredeliti, zaradi katerih občutij, misli in obnašanja se počutite osamljeno. Potem na tem poskusite delati.

• Govorite z odraslimi, ki jim je mar. Naj vedo, kako se počutite. Morda vam bodo lahko predlagali, kaj bi lahko naredili, da bi se izognili osamljenosti.

  

»Zatorej, moji ljubljeni bratje, molite k Očetu z vso srčno vnemo, da vas bo lahko navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem pravim privržencem njegovega Sina, Jezusa Kristusa; da boste postali Božji sinovi; da bomo, ko se bo prikazal, kakor je on; kajti videli ga bomo takšnega, kakršen je; da bomo lahko imeli to upanje; da bomo lahko očiščeni, prav kakor je čist on.«

Moroni 7:48

C. Soočite se s prepirom oziroma kritiko

• Spoštljivo pojasnite, kaj vas moti. Če vas obnašanje nekoga moti, s tem človekom govorite spoštljivo. Pojasnite mu, kaj bi radi, da se spremeni, njegovega obnašanja pa ne kritizirajte. Če ste kritični ali jezni, se bo lahko začel braniti in bo manj sodeloval. Na primer, lahko rečete: »Resnično ne maram, da se v jedilnici pušča smeti. Vendar nočem, da bi pospravljal samo jaz. Sprašujem se, kako bi vsakogar opomnili, da bi pospravil za sabo.« Ali: »Skrbi me, da se jeziš name, ko si tako tiho. Bi mi lahko povedal, kaj premišljuješ?«

• Prosite za povratne informacije. Druge prosite, naj vam predlagajo, kako bi premagali svojo šibkost. Tudi Gospoda prosite, naj vam pomaga, da boste svoj šibkost razumeli (gl. Eter 12:27).

• Do drugih bodite prijazni. Ko razmišljate o drugih, se izogibajte temu, da bi jih negativno sodili ali jim dajali negativne oznake. Ne poskušajte se počutiti bolje, tako da razmišljate o njihovih napakah.

• Osredotočite se na reševanje težav, ne na popravljanje ljudi. Ko delajo to, kar vas moti, se osredotočite na prepoznavanje in reševanje izpostavljenih težav, ne na kritiziranje ljudi ali na poskuse, da bi jih popravili. Ko govorite z ljudmi, poskusite ohraniti zmeren ton, ki ni jezen ali samopomilujoč (gl. Efežanom 4:29–32).

• Ne bodite zamerljivi. Predloge drugih sprejmite s čim večjim dostojanstvom in humorjem. To naredite tudi, če je nekdo neotesan. Če čutite, da vas nekdo kritizira, recite: »Hvala za povratne informacije. Na tem bom delal.«

• Druge pogosto pohvalite in jim služite. Zahvalite se jim za to, kar cenite, in izpostavite to, kar delajo dobro. Poiščite preproste načine, da vsak dan drugim služite in jim pomagate.

• Molite za dar dobrotljivosti. To delajte »z vso srčno vnemo« (Moroni 7:48). Prosite za oči, da boste druge videli, kakor jih vidi Bog. V molitve vključite ljudi, ki vas zavračajo in prizadenejo (gl. 3 Nefi 12:44).

D. Z voditelji bodite v dobrih odnosih

• Bodite ponižni. Ponižnost je bistveni del tega, da smo učljivi in da smo se pripravljeni izboljšati (gl. Nauk in zaveze 112:10). Voditelje prosite za predloge, kako se lahko izboljšate. Bodite pripravljeni od njih prejeti nasvet in jim dajte vedeti, da na vas lahko računajo. Voditeljem se ustno in pisno zahvalite za služenje.

• Poskusite jih čim bolj poslušati. Nekateri ljudje vodilnim ne zaupajo oziroma stežka sprejmejo njihova navodila. Morda so navajeni, da so sami svoj šef. Drugi morda čutijo, da s sodelavci tekmujejo. Voditeljem povejte, če imate takšne izzive. Molite za ponižnost, da jih boste čim bolj poslušali.

• Molite za vse svoje voditelje. Molite za svoje voditelje, zlasti za voditelje, do katerih imate neprijazne občutke.

• Zavedajte se, da so samo ljudje. Včasih mislimo, da bi morali biti veliko boljši od drugih. Potemtakem smo lahko razočarani in postanemo kritični, ko delajo napake. Voditelji lahko postanejo nepotrpežljivi, slabo presodijo in nas ne razumejo. Če vidite nepopolnosti, poiščite tudi pozitivne lastnosti (gl. Mormon 9:31).

• Učite se iz vrlin svojih voditeljev. Naredite seznam dobrih lastnosti, ki jih ima vaš voditelj, ki bi jih radi posnemali, ko ste na vrsti, da vodite.

E. Drugim pomagajte, da bodo razumeli vašo misijonsko zadolžitev

• Pojasnite, kaj je neoznanjevalski misijon. Nekateri člani Cerkve morda ne razumejo, kaj je neoznanjevalski misijon. Lahko bi rekli: »Misijonarji neoznanjevalci v cerkvi ali v prostorih skupnosti služijo do štirideset ur na teden. Imajo misijonarska pravila in smernice, ki se razlikujejo od tistih, ki jih imajo misijonarji oznanjevalci. Na primer, živel bom doma. V bom služil ur na teden. V prostem času bom lahko sodeloval v oddelku mladih samskih odraslih in na njihovih dejavnostih.«

• Pojasnite, da ste poklicani kot predstavnik Jezusa Kristusa in njegove Cerkve. Ta poklic je enak za vse misijonarje in se ne spremeni, ko se spremenijo zadolžitve. Lahko pa se spremeni vaša zadolžitev, ure ali čas služenja. Na primer, morda so vas na neoznanjevalski misijon premestili zaradi zdravstvenih težav. Lahko rečete: »Še vedno sem misijonar. Premestili so me na nov misijon, kjer se bom zdaj osredotočal na svoje služenje.«

• Ljudem dajte vedeti, kaj želite in potrebujete. Morda ste pravkar prišli na neoznanjevalski misijon. Člane oddelka morda lahko povabite, da izvejo, kaj delate. Prosite jih, naj vas podpirajo. Če so vas premestili, morda lahko prosite za nekaj minut na sestanku Društva za pomoč ali na sestanku zbora starešin. Članom pojasnite spremembo svoje zadolžitve in jih prosite, naj vas podprejo. Če se bližate koncu svojega misijona, lahko druge prosite za pomoč, in sicer ko ste v prehodnem obdobju iskanja službe ali vpisa v šolo.

Misijonar, ki so ga z oznanjevalskega misijona premestili na neoznanjevalski misijon, je rekel: »Končno sem se začel prilagajati na to, da sem doma, in na svoje nove zadolžitve. Pozabil sem, kako zabavno je biti misijonar in kako mi je to všeč. Tako hvaležen sem, da lahko sodelujem v tej veliki pustolovščini.«

starešina Scott