Seminare
Iakopo 5:54–77; 6:1–13: “Amuia Lava i Latou o e sa Galulue ma le Filiga i Lona Togaolive”


“Iakopo 5:54–77; 6:1–13: ‘Amuia Lava i Latou o e sa Galulue ma le Filiga i Lona Togaolive,’” Tusi Lesona a Tagata o le Vasega o le Tusi a Mamona (2024)

“Iakopo 5:54–77; 6:1–13,” Tusi Lesona a Tagata o le Vasega o le Tusi a Mamona

Iakopo 5:54–77; 6:1–13

“Amuia Lava i Latou o e sa Galulue ma le Filiga i Lona Togaolive”

Ata
tagata o loo faitauina le Tusi a Mamona

E faapefea ona fesootai le talafaatusa o laau olive o loo tusia i le Iakopo 5 ia te oe? O le vaega mulimuli o lenei talafaatusa e faatusa i le galuega a le Alii i aso e gata ai, e aofia ai taumafaiga e faia e Ia ma Ana auauna e faapotopoto ai agaga ia te Ia mo se taimi mulimuli. O lenei lesona ua faamoemoe e fesoasoani ia te oe e lagona ai se naunautaiga sili atu e galulue faatasi ma le Alii e fesoasoani i fanau a le Tama Faalelagi ia o mai ia te Ia.

O se galuega tele

Vaai faalemafaufau i le tulaga faataitai lenei:

Sa talosagaina talu ai nei Annika e lona epikopo e mafaufau ma le agaga tatalo i ni auala e mafai ona ia aapa atu ai ma fesoasoani i se tasi o tamaitai talavou i lana uarota e lei toe auai i le lotu. Ua lagona e Annika sina popole ma tau mafaufau, “Aisea ua fai mai ai le epikopo ia te au e fai lenei mea? Atonu o le a sili atu lona mataalia i le fesoasoani atu ia te ia nai lo au.”

  • O a nisi o mafuaaga atonu na valaaulia ai e le epikopo ia Annika e aapa atu i le tamaitai talavou nai lo le aapa atu i ai o ia lava?

O le asō, o le a e suesue ai i le vaega mulimuli o le talafaatusa o laau olive o loo tusia i le Iakopo 5. O lenei vaega o le talafaatusa e faatatau i aso e gata ai. O se upumoni e tasi e mafai ona tatou aoao mai lenei vaega o le talafaatusa e faapea, ua valaaulia e le Alii Ana auauna o aso e gata ai e galulue i Lona tovine e ala i le auai i le faapotopotoina o Isaraelu.

Ae e te lei amata suesue, mafaufau i ou lagona e uiga i le valaauliaina e le Alii e fesoasoani e faapotopoto tagata ia te Ia. Ua e mafaufau ea pe aisea ua Ia valaaulia ai oe e fesoasoani ia te Ia i Lana galuega o le laveaiina o agaga? A o e suesue, vaavaai mo aoaoga e mafai ona fesoasoani e te malamalama atili ai i faamoemoega o le Alii mo le valaauliaina o i tatou e auai faatasi ma Ia i le faapotopotoina o Isaraelu.

Ua valaaulia e le matai o le togaolive ia auauna e galulue faatasi ma ia

O le vaega mulimuli o le talafaatusa e amata i se talanoaga e faia i le va o le matai o le togaolive, o le ua faatusa ia Iesu Keriso, ma lana auauna, o le ua faatusa i le perofeta a le Alii.

Faitau le Iakopo 5:61–62, 70, ma vaavaai mo mea na faatonuina e le matai o le togaolive lana auauna e fai, ma pe aisea na ia fai atu ai ia te ia e fai.

  • O ai i nei fuaiupu e mafai ona faatusa ia te oe ma isi tagata o le Ekalesia?

Sa talanoaina e Peresitene Russell M. Nelson le galuega e faatino e le Alii ma Ana auauna i aso e gata ai:

Na tau atu e le Alii i le Perofeta o Iosefa Samita e faapea o le taimi nei, o lona uiga o o tatou taimi, o le itula lona sefulu ma le tasi lea ma o le toe taimi o le a valaauina ai e le Alii le aufaigaluega i Lona tovine mo le faamoemoega faanatinati o le faapotopotoina o le au filifilia mai itu e fa o le lalolagi [tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 33:3, 6]. …

Tou te mananao e fesoasoani e faapotopoto Isaraelu i nei aso tāua e gata ai? …

… Mafaufau i ai! Mai i tagata uma ua ola ai i le paneta o le lalolagi, o i tatou o tagata ua mafai ona auai i lenei faapotopotoina faaiu, maoae. Se mea ina a ofoofogia!

Sa faapolopolo e lo tatou Tama Faalelagi Ana agaga aupito sili ona tamalii—atonu e mafai ona ou fai atu, o Lana ‘au aupito lelei—mo le toe laasaga lenei. O na agaga tamalii—na tagata taaalo silisili ona lelei, na toamanumanu—o outou! (Russell M. Nelson ma Wendy Nelson, “Faamoemoe o Isaraelu” [faigalotu a le autalavou i le lalolagi atoa, 3 Iuni, 2018], faaopoopoga i le New Era ma le Ensign, 8, ChurchofJesusChrist.org)

  • O le a se mea na fesoasoani le saunoaga a Peresitene Nelson ia te oe e aoao pe lagonaina e uiga i le Atua?

  • O le a se mea na aoaoina ai oe e uiga ia te oe lava ma le matafaioi e tatau ona e faia i le faapotopotoina o Isaraelu?

  • O le a sou manatu o a nisi o mafuaaga ua valaaulia ai i tatou e le Alii e fesoasoani e faapotopoto tagata ia te Ia?

O lau vaega o le tovine a le Alii

Ata
aikona, faamaumau
  1. Faamaea mea nei:

    I lau api talaaga mo suesuega po o se isi fasipepa, tusi se ata o se tovine po o se fanua e faatusa i le tovine a le Alii. Ona tusi lea o se ata poo sina faamatalaga e faatusa i ai mea nei:

    1. O avanoa e te maua e galue ai i le tovine a le Alii ma fesoasoani e faapotopoto Isaraelu. O faataitaiga e mafai ona aofia ai ata po o upu e faatusa i tagata e mafai ona e fesoasoani ia faalatalata atili atu i le Faaola, o faatinoga e mafai ona e faia e faasoa atu ai le talalelei faafesagai pe i luga o le initoneti, po o taumafaiga e faamanuia ai tagata i le isi itu o le veli e ala i galuega o malumalu ma talafaasolopito o aiga.

    2. O mea faalavefau e feagai ma oe i au taumafaiga e galue i le tovine o le Alii. O faataitaiga e mafai ona aofia ai ata po o upu e faatusa i faalavefau e pei o le fefe, le mautinoa po o le a le mea e fai, po o le lagonaina o le pisi tele i isi mea.

Suesue fuaiupu nei, ma vaavaai mo aoaoga e mafai ona fesoasoani ia te oe e faatoilalo ai faalavefau na e faailoaina mai. Mafaufau e faaopoopo ni ata po o upu i lau ata o le tovine e faatatau i mea ua e aoaoina.

  • O a ni mea na e aoaoina e uiga i le Alii mai nei fuaiupu?

  • O a upu po o fasifuaitau mai nei fuaiupu e mafai ona fesoasoani i se tasi o loo musu e auai i le faapotopotoina o Isaraelu?

  • O a faamanuiaga ua e vaaia pe na oo i ai i le auai faatasi ma le Alii i le galulue e aumai agaga ia te Ia?

Faaalu sina taimi e mafaufau ai e uiga i isi au laasaga e sosoo ai mo le auai faatasi ma le Alii i le faapotopotoina o Isaraelu. Tusi se sini e faatatau i lenei mea i lau api talaaga mo suesuega pe fausia i luga o se sini ua uma ona e setiina mo oe lava ia. E mafai foi ona e faaaofia ai upu po o ata e faatusa i lau sini i lau atatusi o le tovine. Mafaufau e matamata le “Pese o le Autu a le Autalavou 2021: ‘O Se Galuega Tele’” (4:06), lea o loo maua i le ChurchofJesusChrist.org, a o e mafaufau loloto i mea e te manao ia avea ma au sini.

Lolomi