Fegaiga Fou 2023
12 Mati. E Mafai Faapefea e le Faaola ona Fesoasoani ia te Au e Faatoilalo O’u Atuatuvalega? Mataio 9–10; Mareko 5; Luka 9


“12 Mati. E Mafai Faapefea e le Faaola ona Fesoasoani ia te Au e Faatoilalo O’u Atuatuvalega? Mataio 9-10; Mareko 5; Luka 9,” Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Korama a le Perisitua Arona ma Vasega a Tamaitai Talavou: O Autu Faaleaoaoga Faavae 2023 (2022)

“12 Mati. E Mafai Faapefea e le Faaola ona Fesoasoani ia te Au e Faatoilalo O’u Atuatuvalega? Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Korama a le Perisitua Arona ma Vasega a Tamaitai Talavou: O Autu Faaleaoaoga Faavae 2023

Ata
Ua faatu mai e Keriso le afafine o Iairo

Afafine, Tulai Ia, saunia e Simon Dewey

12 Mati

E Mafai Faapefea e le Faaola ona Fesoasoani ia te Au e Faatoilalo O’u Atuatuvalega?

Mataio 9–10, Mareko 5, Luka 9

Ata
aikona o le fefautuaai faatasi

Fefautuaai Faatasi

Taitaiina e se uso o le au peresitene o le korama po o le vasega; pe a ma le 10-20 minute

I le amataga o le fonotaga, toe fai faatasi le Autu a Tamaitai Talavou po o le Autu o Korama a le Perisitua Arona. Ona taitaia lea o se talanoaga e uiga i le galuega o le faaolataga ma le faaeaga e faaaoga ai se tasi po o le sili atu o fesili nei po o ni a oe lava fesili (tagai i le Tusitaulima Aoao, 10.2, 11.2) Fuafua ni auala e faatino ai mea tou te talanoaina.

  • Ola i le talalelei. O faapefea ona tatou vaaia le aao o le Alii i o tatou olaga?

  • Tausia o i latou e lē tagolima. E mafai faapefea ona tatou lagolagoina le tasi ma le isi i mea o loo tatou feagai?

  • Valaaulia tagata uma ia talia le talalelei. E mafai faapefea ona sili atu lo tatou faaaogaina o tekinolosi o se meafaigaluega e faasoa atu ai le talalelei?

  • Tuufaatasia o aiga mo le faavavau. O a a tatou mea o loo fai e fesoasoani ai i o tatou aiga ia o mai ia Keriso?

I le faaiuga o le lesona, pe a talafeagai ai, fai mea nei:

  • Molimau atu i mataupu faavae sa aoaoina.

  • Faamanatu i tagata o le vasega po o le korama e uiga i fuafuaga ma valaaulia na faia i le fonotaga.

Ata
aikona o le aoao atu le aoaoga faavae

Aoao atu le Aoaoga Faavae

E taitaia e se taitai matua po o se talavou; pe a ma le 25–35 minute

Saunia Oe Lava Faaleagaga

O leMataupu e 5 i le tusi o Mareko o loo tusia ai faapea e toatolu tagata na o atu ia Iesu o e sa i ai mafuaaga uma e atuatuvale ai. O se tagata e i ai se “agaga le mama” na feagai ma se olaga o le faaesea, ola “i mauga, ma i tuugamau, o tagi, ma le ‘seleia ia lava i maa” (Mareko 5:2, 5). O Iairo, o se pule o se sunako, sa fefe i le ono maliu o lona afafine, o le sa “toeitiiti oo i le oti” (Mareko 5:23). Ma se fafine sa i ai “se puna toto e sefululua tausaga” sa lei faamaloloina ina ua uma ona ia faaaluina “mea uma sa ia te ia” i “fomai e toatele” (Mareko 5:25–26). O tagata taitoatasi e te aoaoina e tulaga ese ma e feagai ma ona lava popolega. Ae e pei lava ona mafai e le Faaola ona tuliesea agaga le mama, faatutu mai e ua oti, ma faamalolo se faama‘i matautia, e mafai foi ona Ia fesoasoani ia i tatou pe a tatou fefefe. O Lana fautuaga ia Iairo o loo i ai le mana tele i o tatou olaga i aso nei: “Aua e te matau, tau lava ina e faatuatua” (Mareko 5:36).

Ina ia saunia e aoao atu, mafaufau e suesue le savali a Elder Ronald A. Rasband “Aua Le Atuatuvale” (Liahona, Nov. 2018, 18–21) ma le savali a Sister Lisa L. Harkness “Filemu, Ia Filemu” (Liahona, Nov. 2020, 80–82).

Aoao Faatasi

E mafai ona e valaaulia se tagata o le vasega po o le korama e aotele le tala i le Mareko 5 o le valaaulia o Iairo e Iesu ia “aua le fefe” (tagai i fuiaiupu 22–24, 35–43), pe e mafai foi ona outou iloiloina le tala o se vaega. E mafai ona e faia le mea lava lea e tasi mo isi tala i le mataupu lenei—o le alii e i ai le agaga leaga ma le fafine ua i ai le tulaga o le toto. E faapefea ona tutusa nei tulaga taufaafefe ma tulaga atonu tatou te feagai i o tatou olaga? O le a se mea e mafai ona tatou aoao mai nei tala e uiga i le Faaola ma le auala e saili ai Lana fesoasoani? O gaoioiga nei e mafai ona fesoasoani i le autalavou e faateleina ai lo latou faatuatua ia Iesu Keriso ma aoao ai e mulimuli i Lana fautuaga: “Aua e te matau, tau lava ina e faatuatua” (Mareko 5:36).

  • O valaaulia a le Alii ia aua nei fefefe, o loo faia soo i tusitusiga paia, o le a faamanuiaina ai le autalavou pe a latou fefefe. Valaaulia i latou e faitau tusitusiga paia o loo i le ”Punaoa Lagolago” ma fai se pepa lautele o i ai se savali e mafai ona latou faaalia i le fale—po o se pepa lautele o i ai se savali faaeletonika e mafai ona latou faasoa atu i luga o le initoneti—e faavae i mau latou te faitauina. A o latou fefaasoaai mea na latou fatuina i le tasi ma le isi, valaaulia i latou e faasoa mai foi mea na latou aoaoina e mafai ona fesoasoani ia i latou pe a latou fefefe. O anafea na fesoasoani ai le Faaola ia i tatou i se taimi o le fefe?

  • Mafaufau e faaali atu se ata o le Faaola o faatoafilemuina le afa, e pei o le ata i le lomiga faatekinolosi o le savali a Sister Lisa L. Harkness “Filemu, Ia Filemu” (tagai foi i le Tusi Ata o le Talalelei [2009], nu. 40). Ona mafai lea e oe po o se tasi e te tofia ona faasoa atu le tala i le Faaola o faatoafilemuina le afa mai le Mareko 4:35–41 pe mai le savali a Sister Harkness. E faapefea ona pei i tatou i nisi taimi o i latou o loo i totonu o le vaa? O le a se mea ua tatou aoaoina mai lenei tala e uiga i le ala e mafai e le Faaola ona fesoasoani mai ia i tatou pe a tatou fefefe? Valaaulia le autalavou e iloilo le savali a Sister Harkness, ma vaavaai mo fasifuaitau po o fuaiupu e fesoasoani ia i latou ia maua se faatuatua sili atu ia Iesu Keriso. E mafai ona latou tusia i luga o le laupapa. E mafai faapefea e lo tatou faatuatua i le Faaola ona fesoasoani ia i tatou pe a le o Lona finagalo e faatoafilemu ia afa i o tatou olaga?

  • E tele viiga e viia ai le Faaola mo Lona mafanafana ma le malosi i taimi o luitau ma le le mautonu, e pei o le “Ua Naunau ia te Oe” po o le “Afio Mai!” (Viiga, nu. 57, 92). Atonu e mafai ona outou usuina pe faitau faatasi nisi o nei pese, ma vaavaai mo le ala e mafai ona fesoasoani mai ai le Faaola ia i tatou.

  • O le fefe ma le popole e masani ai a o tatou feagai ma luitau o le olaga. Mo nisi, o nei lagona e mafai ona faaletonu ai. Atonu e manuia lau vasega po o le korama mai se talanoaga e uiga i le ala e mafai e le Faaola ona fesoasoani ia i latou o loo tauivi ma ituaiga eseese o le popole. E mafai e tagata o le vasega po o le korama ona iloilo faatasi le savali a Elder Ronald A. Rasband “Aua Le Atuatuvale” po o le savali a Elder Erich W. Kopischke “Taulimaina o le Soifua Maloloina Faalemafaufau” (Liahona, Nov. 2021, 36–38), ma vaavaai mo upumoni e taua ia i latou ma faasoa mai upumoni latou te maua. Ia uunaia le autalavou e talanoa ma se matua po o se taitai faatuatuaina pe asiasi i le mentalhealth.ChurchofJesusChrist.org pe a latou manaomia se fesoasoani.

Ata
alii talavou o loo suesue

Ua folafola mai e le Faaola e fesoasoani ia i tatou pe a tatou liliu atu ia te Ia i taimi o le fefe ma le le mautonu.

Faatino i le Faatuatua

Ia uunai tagata o le vasega po o le korama e manatunatu ma tusi mea o le a latou faia e faatino ai lagona na latou maua i le asō. Afai latou te mananao ai, e mafai ona faasoa mai o latou manatu. Valaaulia i latou e mafaufau pe o le a faapefea ona faamalosia a latou sootaga ma le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso e ala i le faatinoina o lagona na latou mauaina.

Punaoa Lagolago

Aoao Atu i le Ala a le Faaola

Ao e aoao atu, nai lo o le tuuina atu o le faamatalaga, fesoasoani i le autalavou e saili upumoni o le talalelei mo i latou lava i tusitusiga paia ma upu a perofeta.

Lolomi