Fegaiga Fou 2023
9 Iulai. O Faapefea ona Taitai e Iesu Keriso Lana Ekalesia? Galuega 1–5


“9 Iulai. O Faapefea ona Taitai e Iesu Keriso Lana Ekalesia? Galuega 1–5,” Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Korama a le Perisitua Arona ma Vasega a Tamaitai Talavou: O Autu Faaleaoaoga Faavae 2023 (2022)

“9 Iulai. O Faapefea ona Taitai e Iesu Keriso Lana Ekalesia?,” Sau, Mulimuli Mai ia te A‘u—Mo Korama a le Perisitua Arona ma Vasega a Tamaitai Talavou: O Autu Faaleaoaoga Faavae 2023

Ata
O le Aposetolo o Peteru o loo saunoa atu i le motu o tagata

Ina ua mavae Lona Toetu, sa taitaia e le Faaola Lana Ekalesia e ala i Ana Aposetolo, e aofia ai Peteru.

9 Iulai

O Faapefea ona Taitai e Iesu Keriso Lana Ekalesia?

Galuega 1–5

Ata
aikona o le fefautuaai faatasi

Fefautuaai Faatasi

Taitaiina e se uso o le au peresitene o le korama po o le vasega; pe a ma le 10-20 minute

I le amataga o le fonotaga, toe fai faatasi le Autu a Tamaitai Talavou po o le Autu o Korama a le Perisitua Arona. Ona taitaia lea o se talanoaga e uiga i le galuega o le faaolataga ma le faaeaga e faaaoga ai se tasi po o le sili atu o fesili nei po o ni a oe lava fesili (tagai i le Tusitaulima Aoao, 10.2, 11.2). Fuafua ni auala e faatino ai mea tou te talanoaina.

  • Ola i le talalelei. O a mataupu na talanoaina e le au epikopo i le tatou fonotaga a le aufono a le autalavou a le uarota? O a ni mea e mafai ona tatou faia o se vasega po o le korama e faavae i na talanoaga?

  • Tausia o i latou e lē tagolima. E mafai faapefea ona tatou aapa atu i tagata i auala faaKeriso pe a tatou vaaia se manaoga ma ua tatou le iloa le tala e fai atu?

  • Valaaulia tagata uma ia talia le talalelei. O a mea ua tatou maua i le talalelei a Iesu Keriso ua aumaia ia i tatou le olioli? E mafai faapefea ona tatou faasoa atu lena olioli i isi?

  • Tuufaatasia o aiga mo le faavavau. O a mea o loo tatou faia e saili ai igoa o tatou tuaa o e o loo manaomia sauniga o le malumalu? O le a se mea e mafai ona tatou faia e fesoasoani ai i isi i le sailia o igoa o latou tuaa?

I le faaiuga o le lesona, pe a talafeagai ai, fai mea nei:

  • Molimau atu i mataupu faavae sa aoaoina.

  • Faamanatu i tagata o le vasega po o le korama e uiga i fuafuaga ma valaaulia na faia i le fonotaga.

Ata
aikona o le aoao atu le aoaoga faavae

Aoao atu le Aoaoga Faavae

E taitaia e se taitai matua po o se talavou; pe a ma le 25–35 minute

Saunia Oe Lava Faaleagaga

E ese le iloa e lelei le Ekalesia, e aoao atu e le Ekalesia mataupu faavae moni, pe e mafai foi e le Ekalesia ona fesoasoani ia te oe ia avea ma se tagata e sili atu ona lelei. Ese foi le iloa o le Ekalesia i ona po nei o le Ekalesia moni lava a Iesu Keriso, na faavaeina e Ia ma taitaia patino ma faaauau pea e Ia e ala mai i se perofeta soifua. O le tusi o Galuega o loo aumaia ai se faamaoniga tele e faapea, o loo aafia patino lava le Faaola i le taitaiina o Lana Ekalesia. A o e suesue i mataupu 1–5, vaavaai mo lena faamaoniga, ma mafaufau loloto pe faapefea ona e iloa o loo faaauau pea ona Ia taitaia Lana Ekalesia i aso nei. Na faapefea e lenei malamalamaaga ona faamanuiaina oe?

Pe o i ai se molimau a le autalavou o loo e aoaoina e faapea o le Ekalesia ua latou auai o loo taitaia e le Faaola lava Ia? O le a faapefea ona faamanuiaina i latou e lena molimau? E mafai faapefea ona e fesoasoani ia i latou ia maua pe faamalosia a latou molimau? E faaopoopo atu i le suesueina o le Galuega 1–5, atonu e mafai foi ona e faitauina le savali a Elder Quentin L. Cook “O Le Faamanuiaga o Faaaliga Faifai Pea i Perofeta ma Faaaliga Faaletagata Lava Ia e Taialaina ai o Tatou Olaga” (Liahona, Me 2020, 96–100).

Aoao Faatasi

Ina ia amata lau talanoaga, e mafai ona e tusia i luga o le laupapa Na taitaia e Iesu Keriso Lana Ekalesia e ala i faaaliga i Ana Aposetolo. E mafai e tagata o le vasega po o le korama ona faasoa mai se mea na latou maua i a latou suesuega o le Galuega 1–5 lea e lagolagoina lenei faamatalaga. (Afai e tatau ai, e mafai ona e faasino atu i latou i le Galuega 1:1–8; 2:36–39; 4:1–13, 31–33.) O le a se faamaoniga ua tatou vaaia o loo taitaia e Iesu Keriso Lana Ekalesia i le ala lava e tasi i aso nei? O gaoioiga e pei o nei e mafai ona fesoasoani ia i latou o loo e aoaoina e faamalosia ai lo latou faatuatua i lenei upumoni taua.

  • E mafai ona e saunia ni fesili faapenei: E faapefea ona taitai e Iesu Keriso Lana Ekalesia? E mafai faapefea ona tatou faateleina lo tatou faatuatua o loo taitaia e Iesu Keriso Lana Ekalesia? Aisea e te faatuatuaina ai perofeta ma aposetolo a le Alii? Tuu atu i tagata taitoatasi o le vasega po o le korama se tasi o fesili, ma valaaulia i latou e mafaufau loloto i le fesili ma mafaufau i mau e mafai ona fesoasoani ia i latou e tali ai (pe a manaomia, tagai i le “Punaoa Lagolago” mo nisi manatu). Ona tuu atu lea o se taimi mo tagata uma e faasoa mai ai ma talanoaina mea sa latou aoaoina.

  • Ina ia fesoasoani i le vasega po o le korama ia iloa pe faapefea ona taitai e le Alii Lana Ekalesia, e mafai ona e valaaulia i latou e toe faamanatu le vaega muamua o le savali a Elder Quentin L. Cook “O Le Faamanuiaga o Faaaliga Faifai Pea i Perofeta ma Faaaliga Faaletagata Lava Ia e Taiala ai o Tatou Olaga.” Atonu e mafai e tagata taitoatasi o le vasega po o le korama ona faasoa mai se mea mai le savali e fesoasoani ia i latou e iloa ai o loo taitai malosi ma patino Iesu Keriso i Lana Ekalesia. O a isi malamalamaaga tatou te maua i mau o loo i le “Punaoa Lagolago”?

  • E mafai foi ona fesoasoani mo le autalavou le aoao atili e uiga i le auala o loo taitaia ai e le Alii lau uarota. E mafai ona e fai atu i le autalavou e faasoa mai ni faataitaiga o le ala o loo taialaina ai e le Alii ia taitai taitoatasi o le uarota, e aofia ai le peresitene o le vasega po o le korama. I le aluga o le vaiaso ao lei amataina le vasega, e mafai ona e fai atu i nisi o taitai o le uarota e faasoa mai—faalilolilo pe faaeletonika—ni aafiaga e faaalia ai le ala e taiala ai i latou e le Alii. E mafai e tagata o le vasega po o le korama ona maua ni faataitaiga faaopoopo i le savali a Peresitene Henry B. Eyring “E Taitai e le Alii Lana Ekalesia” (Liahona, Nov. 2017, 81–84). Aisea e taua ai le i ai o le faatuatua faapea o loo musuia e le Alii o tatou taitai o le uarota?

  • E lagona e nisi tagata afai o i tatou o ni tagata lelei ma faia ni mea lelei, tatou te le manaomia se ekalesia. Atonu e te fesili atu i le autalavou pe faapefea ona latou tali atu i lenei mea. I lana savali “O Le Manaomia o se Ekalesia” (Liahona, Nov. 2021, 24–26), na tuuina mai ai e Peresitene Dallin H. Oaks ni mafuaaga e taua ai ekalesia, e aofia ai le Ekalesia toefuataiina a le Alii. E mafai e le autalavou ona suesue i lenei savali i ni paga, i ni vaega toalaiti, po o se vasega po o se korama ma faasoa mai mea latou te maua.

Ata
alii talavou o loo fono

E taiala e le Alii Lana Ekalesia e ala i faaaliga, e aofia ai au peresitene o vasega ma korama.

Faatino i le Faatuatua

Ia uunai tagata o le vasega po o le korama e manatunatu ma tusi mea o le a latou faia e faatino ai lagona na latou maua i le asō. Afai latou te mananao ai, e mafai ona faasoa mai o latou manatu. Valaaulia i latou e mafaufau pe o le a faapefea ona faamalosia a latou sootaga ma le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso e ala i le faatinoina o lagona na latou mauaina.

Punaoa Lagolago

Aoao Atu i le Ala a le Faaola

Ina ia valaaulia le agaga i totonu o lau aoaoga, uunaia isi e faasoa a latou molimau patino o upumoni o loo e talanoaina.

Lolomi