»12.–18. april. Nauk in zaveze 37–40: ‘Če niste eno, niste moji’«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Nauk in zaveze 2021 (2020)
»12.–18. april. Nauk in zaveze 37–40«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Nauk in zaveze 2021
Sam Lawlor: Sveti se selijo v Kirtland
12.–18. april
Nauk in zaveze 37–40
»Če niste eno, niste moji«
Če vtise med preučevanjem zapišete, je to eden od načinov, da ste poslušni Božjemu nasvetu, naj »modrost ohranite« (Nauk in zaveze 38:30).
Svoje vtise zapišite
Za prve svete je bila Cerkev več kot kraj, kjer so v nedeljo slišali kakšno pridigo. Gospod je preko razodetij Josephu Smithu Cerkev opisal z besedami, kot so stvar, kraljestvo, Sion in precej pogosto delo. Deloma je morda prav to pritegnilo številne prve člane Cerkve. Čeprav jim je bil obnovljeni cerkveni nauk všeč, so številni hoteli tudi nekaj, čemur bi posvetili življenje. Kljub temu nekaterim ni bilo lahko slediti Gospodovi zapovedi iz leta 1830, naj se zberejo v Ohiu. Za ljudi kot Phebe Carter je to pomenilo, da so zapustili udoben dom in odšli na nepoznano mejno področje (gl. »Glasniki obnove« na koncu osnutka). Danes lahko jasno vidimo, kar so tisti sveti lahko videli le z očesom vere: Gospod je imel zanje v Ohiu pripravljene velike blagoslove.
Potrebe po zbiranju v Ohiu že dolgo ni več, toda sveti se danes še vedno združujejo iz istega vzroka, zaradi istega dela: da bi ustanavljali Sion (Nauk in zaveze 39:13). Kakor tisti prvi sveti se odrečemo posvetnim skrbem (Nauk in zaveze 40:2), ker zaupamo v Gospodovo obljubo: »Prejel boš /…/ tako velik blagoslov, kakršnega še ne poznaš.« (Nauk in zaveze 39:10)
Gl. tudi Sveti, 1:109–111.
Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov
Kaj je Joseph Smith prevajal leta 1830?
Gospod se je v tem verzu nanašal na delo Josepha Smitha v zvezi z navdihnjeno revizijo Svetega pisma, ki jo naziva »prevod«. Ko je Joseph prejel razodetje, zapisano v 37. razdelku, je zaključil z nekaj poglavji iz Prve Mojzesove knjige in je pravkar izvedel za Henoha in njegovo mesto Sion (gl. 1 Mojzes 5:18–24; Mojzes 7). Nekatera načela, katera je Gospod učil Henoha, so podobna tistim, ki jih je razodel v 38. razdelku.
Gl. tudi Church History Topics, »Joseph Smith Translation of the Bible«, ChurchofJesusChrist.org/study/topics.
Joseph Smith s Sidneyjem Rigdonom dela na navdihnjeni reviziji Svetega pisma. Ilustrirala: Annie Henrie Nader
Bog nas zbere, da bi nas blagoslovil.
Gospod je svojo zapoved, naj se zberejo v Ohiu, zaključil, rekoč: »Glejta, v tem je modrost.« (Nauk in zaveze 37:4) Toda vsak v tem ni takoj videl modrosti. Gospod je v 38. razdelku podrobneje razodel svojo modrost. Kaj v 11.–33. verzu izveste o blagoslovih zbiranja? Članom Cerkve ni nič več zapovedano, naj se s selitvijo zberejo na enem kraju; kako se zbiramo danes? Kako se ti blagoslovi nanašajo na nas? (Gl. Russell M. Nelson, »Zbiranje razkropljenega Izraela«, generalna konferenca, okt. 2006.)
Med branjem preostalega razdelka bodite pozorni na odlomke, ki so svetim verjetno pomagali do vere, ki so jo potrebovali, da so bili poslušni Božji zapovedi, naj se zberejo v Ohiu. Premišljujte tudi o zapovedih, ki jih je Bog dal vam, in o veri, ki jo potrebujete, da jih boste spolnjevali. Pri preučevanju vas lahko vodijo naslednja vprašanja:
-
Kaj najdete v 1.–4. verzu, zaradi česar zaupate Gospodu in njegovim zapovedim?
-
Kako vam je 39. verz lahko v pomoč pri spolnjevanju Božjih zapovedi, celo ko narekujejo žrtvovanje?
Kaj še ugotovite?
Nauk in zakon 38:11–13, 22–32, 41–42
Če sem pripravljen, se mi ni treba bati.
Sveti so se že soočili s precejšnjim nasprotovanjem in Gospod je vedel, da se bo stopnjevalo (gl. Nauk in zaveze 38:11–13, 28–29). Da bi jim pomagal, da jih ne bi bilo strah, je razodel dragoceno načelo: »Če boste pripravljeni, se ne boste bali.« (Nauk in zaveze 38:30) Vzemite si minutko in premišljujte o izzivih, s katerimi se soočate. Nato preučujte 38. razdelek in prisluhnite navdihu Duha, kako vse se lahko pripravite na izzive, zato da se vam ne bo treba brati.
Gl. tudi Ronald A. Rasband, »Ne vznemirjajte se«, generalna konferenca, okt. 2018.
Posvetne skrbi me ne smejo odvrniti od spolnjevanja Božje besede.
Preberite 39. in 40. razdelek, vključno z zgodovinskim ozadjem v glavah razdelkov, in premislite, kako vse se izkušnje Jamesa Covela morda nanašajo na vas. Na primer, spomnite se, kdaj je bilo vaše »srce /…/ iskreno pred /Bogom/ (Nauk in zaveze 40:1). Kako ste bili blagoslovljeni zaradi svoje zvestobe? Premislite tudi, s katerimi posvetnimi skrbmi se soočate (Nauk in zaveze 39:9; 40:2). Kaj vas v teh razdelkih navdihne, da ste bolj dosledno poslušni?
Gl. tudi Matej 13:3–23.
Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer
-
Nauk in zaveze 37:3.Da boste družinskim članom pomagali razumeti, kako so se sveti žrtvovali, zato da so se zbrali v Ohiu, lahko uporabite zemljevid, ki je priložen k osnutku.
-
Nauk in zaveze 38:22.Kako Jezusa Kristusa lahko napravimo za »zakonodajalca« svoje družine«? Kako zaradi spolnjevanja zakonov postanemo svobodni ljudje?
-
Nauk in zaveze 38:24–27.Da boste otroke učili, kaj pomeni »biti eno«, jim lahko pomagate prešteti člane vaše družine in govorite o tem, zakaj je vsak za vašo družino pomemben. Poudarite, da ste skupaj ena družina. Svojim otrokom lahko pomagate narisati ogromen plakat in ga dopolnite z imeni in risbami ali slikami vsakega družinskega člana. Na plakat lahko napišete tudi, kaj boste delali, da boste v družini enotnejši. Lahko gledate video »Love in Our Hearts« (Ljubezen v srcih) (ChurchofJesusChrist.org) ali preberete Mojzesa 7:18.
-
Nauk in zaveze 38:29–30.Lahko se pogovarjate o nedavnih družinskih ali osebnih izkušnjah, za katere so potrebne priprave. Kako so vaše priprave vplivale na izkušnjo? Na kaj Gospod želi, da se pripravimo? Kako nam to, da smo pripravljeni, pomaga, da se ne bojimo? Kako se lahko pripravimo?
-
Nauk in zaveze 40.Kako razumemo besedno zvezo posvetne skrbi (2. verz)? Ali obstajajo kakšne posvetne skrbi, ki nam preprečujejo, da bi »z veseljem« sprejeli Božjo besedo? Kako jih bomo premagali?
Za več predlogov za poučevanje otrok gl. osnutek za ta teden v priročniku Pridi in hodi za menoj – za Osnovno.
Predlagana hvalnica: »Jesus Said Love Everyone«, Children’s Songbook, 61 (Ljubite druge); ali zapojte hvalnico o ljubezni do bližnjega po lastni izbiri.
Glasniki obnove
Zbiranje v Ohiu
Al Rounds: Kirtlandska vas
Med številnimi svetimi, ki so se leta 1830 zbrali v Ohiu, je bila Phebe Carter. Cerkvi se je sredi svojih dvajsetih let pridružila na severovzhodu Združenih držav, čeprav se njena starša nista. Kasneje je takole pisala o svoji odločitvi, da se bo preselila v Ohio, zato da se bo pridružila Svetim:
»Prijatelji so se čudili moji poti, kakor sem se sama, toda nekaj v meni me je spodbujalo. Materina žalost zaradi mojega odhoda od doma je bila večja, kot sem jo lahko prenesla, in če v sebi ne bi imela Duha, bi se naposled vdala. Mati je rekla, da raje vidi, da me pokopljejo, kakor da grem takole sama v brezsrčni svet.
‘[Phoebe],’ je rekla odločno,‘ali se boš vrnila k meni, če boš spoznala, da je mormonstvo zmotno?’
Odgovorila sem: ‘Da, mama, bom.’ Moj odgovor ji je prinesel olajšanje, a ob slovesu sva bili obe zelo žalostni. Ko je prišel čas mojega odhoda, se nisem upala posloviti; zato sem za vsakega napisala poslovilno pismo in jih pustila na svoji mizi, stekla dol in skočila v kočijo. Tako sem zapustila svoj ljubi dom iz otroštva, da bi se v življenju pridružila Božjim svetim.«1
Phebe je v enem od tistih poslovilnih sporočil napisala:
»Ljuba starša, zdajci bom dom svojih staršev za nekaj časa zapustila. /…/ Ne vem, za kako dolgo, vendar ne, ne da bi čutila hvaležnost za prijaznost, ki sem je bila deležna od otroštva do današnjega dne, toda videti je, da zdaj Božja previdnost naroča drugače, kakor je bilo. Vse to izročimo v roke Božji previdnosti in bodimo hvaležni, da nam je bilo tako dolgo dovoljeno živeti skupaj v tako naklonjenih okoliščinah, kakor jih imamo, verujoč, da se bo vse dobro izteklo, če nadvse ljubimo Boga. Spoznajmo, da lahko molimo k enemu Bogu, ki bo slišal iskrene molitve vseh svojih bitij in nam dal, kar je za nas najbolje. /…/
Mati, verjamem, da je Božja volja, da grem na zahod, in prepričana sem, da je že dolgo tako. Sedaj se je pot odprla /…/; verjamem, da to dela Gospodov Duh, kar je zadosti za vse. O, ne skrbita za svojega otroka; Gospod me bo tolažil. Verjamem, da bo Gospod skrbel zame in mi dal, kar je najboljše. /…/ Grem, ker me Učitelj kliče – jasno mi je pokazal mojo dolžnost.«2
