Z gravure nazarenske šole: Jok preroka Jeremije

17.–23. oktober

Jeremija 30–33, 36, Žalostinke 1, 3

»Njihovo žalovanje spremenim v veselje«

Med zapisovanjem svojih vtisov premišljujte, kako se načela v Jeremiji in Žalostinkah nanašajo na druge stvari, ki ste jih izvedeli v Stari zavezi.

Svoje vtise zapišite

Ko je Gospod Jeremija prvič poklical za preroka, mu je rekel, da bo njegovo poslanstvo, da »ruje in podira« (Jeremija 1:10) – v Jeruzalemu pa je bilo hudobije, ki jo je bilo treba izruvati in podreti, na pretek. A to je bil le del Jeremijevega poslanstva – poklican je bil tudi, da »zida in sadi« (Jeremija 1:10). Kaj bi lahko zgradili oziroma posadili med opustelimi razvalinami, ki so ostale za izraelskim uporom? Kako naj podobno tudi mi, ko greh in nesreča naše življenje pustita v razvalinah, ponovno gradimo in sadimo? Odgovor je »mladika pravičnosti« (Jeremija 33:15), obljubljeni Mesija. Mesija prinaša »novo zavezo« (Jeremija 31:31) – takšno, ki narekuje več kot zgolj površinsko zavezanost oziroma navidezno pobožnost. Njegova postava mora biti »v naši notranjosti«, zapisana »v naše srce«. Prav to je tisto, kar za Gospoda resnično pomeni, da je »naš Bog« (Jeremija 31:33). To je doživljenjski proces in občasno bomo še vedno delali napake in imeli razlog za žalovanje. A takrat nam Gospod obljublja naslednje: »Njihovo žalovanje spremenim v veselje.« (Jeremija 31:13)

Za pregled Žalostink glejte »Žalostinke« v Vodiču po svetih spisih (scriptures.ChurchofJesusChrist.org).

Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov

Jeremija 30–31, 33

Gospod bo Izrael pripeljal iz suženjstva in ga zbral.

Gospod je v 30. in 31. ter 33. poglavju Jeremije potrdil »žalovanja in bridko jokanje« (Jeremija 31:15), ki ga bodo Izraelci izkusili, ko bodo prišli v suženjstvo. Vendar je ponudil tudi besede tolažbe in upanja. Kaj menite, katere besedne zveze v teh poglavjih bi Izraelcem lahko dale tolažbo in upanje? Kaj po vaših ugotovitvah Gospod obljublja svojemu ljudstvu? Kako se te obljube morda danes nanašajo na vas?

Jeremija 31:31–34, 32:37–42

»Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.«

Čeprav so Izraelci prelomili zavezo z Gospodom, je Jeremija prerokoval, da bo Gospod ponovno sklenil »novo« in »večno zavezo« s svojim ljudstvom (Jeremija 31:31, 32:40). Nova in večna zaveza je »polnost evangelija Jezusa Kristusa [gl. Nauk in zaveze 66:2]. Nova je vsakokrat, ko je na novo razodeta po obdobju odpada. Večna je v smislu, da je Božja zaveza in da je bila v vsakem evangelijskem razdobju, kjer so jo bili ljudje pripravljeni sprejeti.« (Vodič po svetih spisih, »nova in večna zaveza«, scriptures.ChurchofJesusChrist.org, poševni tisk dodan.)

Med branjem Jeremije 31:31–34 in 32:37–42 razmišljajte, kako razumete to, da sodite med Božje ljudstvo zaveze. Kako zaradi teh verzov gledate na svoj zavezni odnos z Bogom? Kaj pomeni to, da je njegova postava zapisana v vašem srcu? (Gl. Jeremija 31:33.)

Glejte tudi: Jeremija 24:7, Hebrejcem 8:6–12.

Sveti spisi nas lahko navdihnejo, da se pokesamo in obrnemo h Gospodu.

Jeremija 36

Sveti spisi imajo moč, da me odvrnejo od zla.

Gospod je Jeremiji zapovedal, naj svoje prerokbe zapiše na »zvitek knjige« ali svitek, in pojasnil, da se bodo ljudje, če bodo slišali te prerokbe, morda »vrnili vsak s svoje hudobne poti, da jim bom mogel odpustiti krivdo in greh« (Jeremija 36:2–3). Med branjem 36. poglavja Jeremije razmislite, da bi zapisali, kaj so glede teh prerokb čutili naslednji ljudje:

Gospod:

Jeremija:

Baruh:

Jehudi in kralj Jojakim:

Elnatan, Delaja in Gemarja:

Premišljujte, kako doživljate svete spise in njihovo vlogo v vašem življenju. Kako ste se z njihovo pomočjo odvrnili od zla?

Glejte tudi: Julie B. Beck, »Moja duša se radosti v svetih spisih«, generalna konferenca, apr. 2004.

Žalostinke 1, 3

Gospod nam lahko olajša žalost, ki jo doživljamo zaradi greha.

Knjiga Žalostinke je zbir pesmi, ki so bile napisane po uničenju Jeruzalema in njegovega templja. Kaj menite, zakaj je pomembno, da so se ohranile in da so vključene v Staro zavezo? Razmislite, kako s pomočjo metafor v prvem in tretjem poglavju Žalostink lažje razumete veliko žalost, ki jo je občutil Izrael. Katera sporočila o upanju v Kristusu odkrijete? (Gl. zlasti Žalostinke 3:20–33, gl. tudi Matej 5:4, Jakob 4:8–10, Alma 36:17–20.)

Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer

Jeremija 31:3.Kako nam nebeški Oče in Jezus Kristus izkazujeta »večno ljubezen«? Če boste pokazali slike tega, kar je Kristus ustvaril za nas ali kar je naredil med delovanjem na zemlji, bodo družinski člani lažje občutili njegovo »dobroto«.

Jeremija 31:31–34, 32:38–41.Razmislite, da bi napisali seznam tega, kar nam Gospod v teh verzih obljublja, ko z njim sklenemo zaveze. Kaj nas ti verzi učijo o pomembnosti naših zavez?

Družinski člani na papirnata srca lahko napišejo (ali narišejo) tudi nekaj, kar kaže, kaj čutijo do Odrešenika. Kaj pomeni, da je njegova postava zapisana v naših srcih? (Gl. Jeremija 31:33.) Kako Gospodu pokažemo, da želimo biti njegovo ljudstvo?

Jeremija 36.Kako bi uporabili 36. poglavje Jeremije, da bi družinskim članom pomagali, da bi se naučili o pomembnosti svetih spisov? (Gl. npr. 1.–6., 10., 23., 24., 27., 28. in 32. verz.) Enega lahko prosite, naj prebere verz iz tega poglavja, drugi pa naj ga zapiše, kakor je za Jeremija delal Baruh. Zakaj smo hvaležni za prizadevanja ljudi kakor Baruh, ki so ohranili besede prerokov? Kaj lahko naredimo, da Gospodu pokažemo, da cenimo njegove besede v svetih spisih?

Žalostinke 3:1–17, 21–25, 31–32.Lahko se pogovarjate, kako se občutki, izraženi v Žalostinkah 3:1–17, lahko nanašajo na občutke, ki jih imamo, ko grešimo. Kako sporočila v 21.–25. ter 31. in 32. verzu vplivajo na naša življenja?

Več predlogov za poučevanje otrok najdete v osnutku za ta teden učbenika Pridi in hodi za menoj – za Osnovno.

Predlagana pesem: »Gospod me rad ima«, otroška pesmarica, ali zapojte pesem po lastni izbiri o Božji ljubezni do vas.

Za boljše individualno preučevanje

Prosite za razodetje. Ko boste čez dan premišljevali, boste lahko dobili dodatne zamisli in navdih glede svetih spisov, ki ste jih preučevali. O preučevanju svetih spisov ne razmišljajte kot o nečem, za kar si vzamete čas, temveč kot o nečem, kar počnete ves čas. (Gl. Učimo kakor Odrešenik, 12.)

Rembrandt van Rijn: Jeremija objokuje uničenje Jeruzalema