Priročniki in poklici
29 Sestanki v Cerkvi


»29 Sestanki v Cerkvi«, Izbrani deli Splošnega priročnika (2023).

»29 Sestanki v Cerkvi«, Izbrani deli Splošnega priročnika

mati in hči na zakramentnem sestanku

29

Sestanki v Cerkvi

29.0

Uvod

Sveti iz poslednjih dni se sestajajo, da častijo, drug drugega krepijo in učijo ter spoznavajo evangelij (gl. Alma 6:6, Moroni 6:5–6). Odrešenik je obljubil: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Matej 18:20) Sestajanje je eden od načinov, kako se nam srca lahko »prepletejo v eno in v medsebojno ljubezen« (Mozija 18:21).

Vendar sestajanje ne bi smelo nikoli nadomestiti služenja in delovanja, kakor je to delal Kristus.

29.1

Načrtovanje in vodenje sestankov

Voditelji načrtujejo in vodijo sestanke, »kakor jih vodi Sveti Duh, glede na Božje zapovedi in razodetja« (Nauk in zaveze 20:45, gl. tudi Moroni 6:9, Nauk in zaveze 46:2). Iščejo načine, kako bi na svoje sestanke privabili vpliv Duha.

Voditelji poskrbijo, da članov ali njihovih družin ne obremenjujejo s preveč ali predolgimi sestanki.

29.2

Oddelčni sestanki

29.2.1

Zakramentni sestanek

29.2.1.1

Načrtovanje zakramentnega sestanka

Zakramentni sestanek načrtujejo in vodijo člani škofovstva. Poskrbijo za to, da se sestanek osredotoča na zakrament in krepitev vere v Jezusa Kristusa.

Zakramentni sestanek traja eno uro. Vključuje lahko naslednje:

  1. Uvodna glasba (gl. 19.3.2 za navodila).

  2. Pozdrav in dobrodošlica.

  3. Pozdrav predsedujočim voditeljem ali drugim voditeljem, ki so na obisku.

  4. Objave. Teh bi moralo biti čim manj.

  5. Uvodna hvalnica in molitev. Gl. 19.3.2 in 29.6.

  6. Oddelčne in kolske zadeve, kot so naslednje:

    • izkazovanje podpore in razreševanje uradnikov in učiteljev (gl. 30.3 in 30.6);

    • predstavitev imen bratov, ki bodo posvečeni v službo v Aronovem duhovništvu (gl. 18.10.3);

    • pozdrav novim oddelčnim članov, vključno z nedavnimi spreobrnjenci.

  7. Imenovanje in blagoslov otrok (gl. 18.6). To se običajno naredi na sestanku za post in pričevanje (gl. 29.2.2).

  8. Potrjevanje novih spreobrnjencev (gl. 18.8).

  9. Zakramentna hvalnica in izvajanje zakramenta. Glavni poudarek sestanka je zakrament. Ta uredba je za člane priložnost, da svoje misli usmerijo k Odrešeniku in njegovemu žrtvovanju zanje.

    Več o pripravi, blagoslovu in razdeljevanju zakramenta v 18.9.

  10. Evangelijska sporočila in petje občestva ali druga glasba.

  11. Zaključna hvalnica in molitev.

  12. Zaključna glasba.

29.2.1.4

Izbiranje govornikov

Škofovstvo izbere govornike za zakramentni sestanek. Največkrat povabijo oddelčne člane, vključno z mladino.

Govorniki pričujejo o Jezusu Kristusu in s pomočjo svetih spisov učijo njegov evangelij (gl. Nauk in zaveze 42:12; 52:9).

29.2.2

Sestanek za post in pričevanje

Na sestanku za post in pričevanje ni določenih govornikov ali posebnih glasbenih točk. Namesto tega tisti, ki sestanek vodi, na kratko pričuje. Potem povabi člane občestva, naj pričujejo. Pričevati pomeni razglašati evangelijske resnice po navdihu Svetega Duha.

29.2.3

Oddelčna konferenca

29.2.4

Sestanek škofovstva

Zadeve, ki jih lahko obravnavate, vključujejo:

  • usklajevanje odrešenjskega in povzdignjenjskega dela v oddelku;

  • krepitev posameznikov in družin v oddelku – zlasti mladine in otrok;

  • ugotavljanje, kateri člani bi se lahko pripravili na prejem uredb, vključno z duhovniškimi uredbami;

  • ugotavljanje, katere člane bi lahko poklicali na oddelčne položaje.

29.2.5

Sestanek oddelčnega svèta

Škof načrtuje, predseduje in vodi sestanke oddelčnega sveta. Svet ne sprejema pomembnih odločitev brez škofa.

Voditelji oddelčnih organizacij se sestankov oddelčnih svetov udeležijo v dveh vlogah:

  1. kot člani oddelčnega sveta, ki pomagajo blagosloviti vse oddelčne člane;

  2. kot predstavniki svojih organizacij.

Ko se člani oddelčnega sveta sestanejo, se pogovarjajo o zadevah, katerim bi enotna prizadevanja celotnega svèta koristila. Vsakega člana sveta se spodbuja, naj izrazi svoje misli in navdih glede teh zadev.

Sestanki oddelčnega sveta običajno ne trajajo več kot eno uro. Začnejo se z molitvijo in kratkim poročanjem o zadolžitvah s prejšnjih sestankov. Škof da prednost zadevam, ki so za blagoslov posameznikov in družin najpomembnejše.

  • Življenje po evangeliju Jezusa Kristusa. Pomoč vsem članom, da bodo okrepili vero, prejeli odrešenjske uredbe in spolnjevali zapovedi.

  • Skrb za ljudi v stiski. Pomoč z viri in veščinami, da blagoslovimo posameznike, družine in skupnost. Pomoč oddelčnim članom, da bodo postali samostojni. (Gl. 22. poglavje.)

  • Povabilo vsem, naj sprejmejo evangelij. Pregled napredka tistih, ki se učijo o evangeliju, kakor tudi novih članov in ponovno dejavnih članov. Pogovor o tem, kako člani lahko oznanjajo evangelij drugim. (Gl. 23. poglavje.)

  • Združevanje družin za večnost. Pregled napredka članov, ki se pripravljajo na prejem tempeljskih uredb. Načrtovanje, kako bi več članom pomagali izpolniti pogoje za tempeljsko dovolilnico. Pogovor o tem, kako vse člani lahko sodelujejo pri tempeljskem delu in družinski zgodovini. (Gl. 25. poglavje.)

Člani sveta morajo vse osebne ali zaupne podatke obdržati zaupne (gl. 4.4.6).

4:37

29.2.6

Sestanek oddelčnega mladinskega svèta

Škof in tisti, ki vodi, pred vsakim sestankom pregledata točke, ki jih je treba obravnavati.

  • Odrešenjsko in povzdignjenjsko delo.

  • Potrebe mladih v oddelku in kako jih obravnavati.

  • Prizadevanja, da bi dosegli mlade, ki so manj dejavni ali so novi člani.

  • Dejavnosti, vključno s priložnostmi za služenje ljudem v stiski. Večino načrtovanja opravite na sestankih predsedstva zbora ali razrednega predsedstva (gl. 20. poglavje).

  • Skrbno služenje (gl. 21. poglavje).

  • Uvajanje novo poklicanih predsedstev zborov in razredov.

29.2.8

Urniki za nedeljske sestanke

Oddelki uporabljajo enega od naslednjih dvournih razporedov za nedeljske sestanke.

Prvi načrt

60 minut

zakramentni sestanek

10 minut

odhodi v razrede in na sestanke

50 minut

Vse nedelje: Osnovna, vključno z jaslimi

Prve in tretje nedelje v mesecu: Nedeljska šola

Druge in četrte nedelje: sestanki duhovniških zborov, Društva za pomoč in Mladenk

Pete nedelje: sestanki za mlade in odrasle; škofovstvo izbere temo in določi učitelje.

Drugi načrt

50 minut

Vse nedelje: Osnovna, vključno z jaslimi

Prve in tretje nedelje v mesecu: Nedeljska šola

Druge in četrte nedelje: sestanki duhovniških zborov, Društva za pomoč in Mladenk

Pete nedelje: sestanki za mlade in odrasle; škofovstvo izbere temo in določi učitelje.

10 minut

odhod na zakramentni sestanek

60 minut

zakramentni sestanek

29.3

Kolski sestanki

29.3.1

Kolska konferenca

29.3.2

Kolsko generalno duhovniško zasedanje

29.3.3

Sestanek kolskih duhovniških voditeljev

29.3.4

Sestanki kolskih voditeljev

29.3.5

Sestanek kolskega zbora velikih duhovnikov

29.3.6

Sestanek kolskega predsedstva

29.3.7

Sestanek visokega svèta

29.3.8

Sestanek kolskega svèta

29.3.9

Sestanek kolskega odbora voditeljev odraslih

29.3.10

Vodstveni sestanek kolskega mladinskega odbora

29.3.11

Sestanek kolskega škofovskega svèta

29.5

Pogrebi in druga bogoslužja za umrle

29.5.1

Splošna načela

Pomemben namen cerkvenih bogoslužij za umrle je, da pričujemo o načrtu odrešitve, zlasti o Odrešenikovi odkupni daritvi in vstajenju. Ta bogoslužja naj bodo plemenite duhovne izkušnje.

Cerkveni voditelji naj v cerkvena bogoslužja za umrle ne vključujejo obredov drugih verstev ali skupin.

29.5.2

Pomoč družini

Kot učenci Jezusa Kristusa, cerkveni voditelji in člani »žalujemo s tistimi, ki žalujejo, in tolažimo tiste, ki potrebujejo tolažbo« (Mozija 18:9). Ko član umre, škof obišče družino, da nudi tolažbo.

Škof ponudi pomoč oddelčnih članov, vključno z zborom starešin in Društvom za pomoč.

29.5.4

Pogrebna bogoslužja (kjer so v navadi)

Pogrebna slovesnost, ki jo vodi škof, najsi v cerkveni zgradbi ali drugod, je cerkveni sestanek in versko bogoslužje. To naj bo duhovna priložnost.

Pogrebna slovesnost naj se začne pravočasno. Iz vljudnosti do udeležencev naj načeloma ne traja dlje kot eno uro in pol.

Pogrebna bogoslužja običajno ne potekajo ob nedeljah.

29.6

Molitve na cerkvenih sestankih

Molitve na cerkvenih sestankih naj bodo kratke, preproste in pod vodstvom Duha. Vsak krščeni član Cerkve lahko izreče uvodno ali zaključno molitev. Otroci, ki niso krščeni, lahko molijo v Osnovni.

29.7

Prenos sestankov in virtualnih sestankov

Škof lahko izjemoma odobri neposredni prenos zakramentnih sestankov in pogrebnih slovesnosti ter porok, ki potekajo v zgradbi za bogoslužje.

Prenos zakramentnega sestanka naj ne vključuje izvajanja zakramenta.

Za nekatere sestanke škof ali kolski predsednik lahko dovoli članom, ki se ne morejo osebno udeležiti, da sodelujejo virtualno. Ti sestanki so lahko:

  • voditeljski sestanki, denimo sestanki predsedstev ali svetov;

  • sestanki zborov, Društva za pomoč in Mladenk;

  • razredi Nedeljske šole;

  • razredi Osnovne in čas za petje.

29.8

Fotografije in videoposnetki sestankov

Da bi ohranili svetost cerkvenih sestankov, naj nihče ne fotografira ali snema videoposnetkov zakramentnih sestankov ali kolskih konferenc.

Več o pretočnih posnetkih sestankov gl. 29.7.