1 In sedaj se je zgodilo, da se je, ko se je Jezus dvignil v nebesa, množica razšla in vsak mož je vzel svojo ženo in otroke in se vrnil na svoj dom.

2 In nemudoma, še preden je bila tema, se je med ljudstvom razširil glas, da je množica videla Jezusa in da jim je služil in da se bo množici prikazal tudi naslednji dan.

3 Da, in prav vso noč se je razširjal glas glede Jezusa; in tako so ga širili med ljudmi, da jih je bilo veliko, da, silno veliko število jih je vso tisto noč silno delalo, da bi lahko bili naslednji dan na kraju, kjer naj bi se Jezus prikazal množici.

4 In zgodilo se je, da so naslednji dan, ko se je množica zbrala, glejte, Nefi in njegov brat, ki ga je obudil od mrtvih, ki mu je bilo ime Timótej, in tudi njegov sin, ki mu je bilo ime Jonas, in tudi Matoni in Matoniha, njegov brat, in Kumen in Kumenonhi in Jeremija in Šemnon in Jonas in Sedekíja in Izaija — to so bila torej imena učencev, ki jih je Jezus izvolil — in zgodilo se je, da so šli in stopili med množico.

5 In glejte, množica je bila tako velika, da so naročili, naj se razdelijo v dvanajst skupin.

6 In dvanajsteri so učili množico; in glejte, naročili so, naj množica poklekne na obličje zemlje in naj molijo k Očetu v Jezusovem imenu.

7 In tudi učenci so molili k Očetu v Jezusovem imenu. In zgodilo se je, da so vstali in ljudstvu služili.

8 In ko so poučevali prav tiste besede, ki jih je izrekel Jezus — ne da bi odstopali od besed, ki jih je izrekel Jezus — glejte, so ponovno pokleknili in molili k Očetu v Jezusovem imenu.

9 In molili so za to, kar so si najbolj želeli; in želeli so, da bi jim bil dan Sveti Duh.

10 In ko so tako molili, so šli do roba vode in množica jim je sledila.

11 In zgodilo se je, da je Nefi šel v vodo in bil krščen.

12 In prišel je iz vode in začel krščevati. In krstil je vse, ki jih je Jezus izvolil.

13 In zgodilo se je, da se je, potem ko so se vsi krstili in prišli iz vode, nanje spustil Sveti Duh in navdal jih je Sveti Duh in ogenj.

14 In glejte, bili so obdani, kakor če bi bili z ognjem; in prišel je iz nebes in množica je bila temu priča in je pričevala; in angeli so prišli iz nebes in jim služili.

15 In zgodilo se je, da je, medtem ko so angeli služili učencem, glejte, prišel Jezus in stopil mednje in jim služil.

16 In zgodilo se je, da je spregovoril množici in jim zapovedal, naj ponovno pokleknejo na zemljo, in tudi svojim učencem, naj ponovno pokleknejo na zemljo.

17 In zgodilo se je, da je, ko so vsi pokleknili na zemljo, svojim učencem zapovedal, naj molijo.

18 In glejte, začeli so moliti; in molili so k Jezusu in ga klicali za svojega Gospoda in svojega Boga.

19 In zgodilo se je, da je Jezus odšel iz njihove srede in šel malce stran od njih in se priklonil do zemlje in rekel:

20 Oče, zahvaljujem se ti, da si dal Svetega Duha tem, ki sem jih izvolil; in zaradi svojega verovanja vame sem jih izvolil iz sveta.

21 Oče, prosim te, da daš Svetega Duha vsem, ki bodo verjeli v njihove besede.

22 Oče, Svetega Duha si jim dal, ker verjamejo vame; in vidiš, da verjamejo vame, ker jih slišiš in molijo k meni; in k meni molijo, ker sem z njimi.

23 In sedaj, Oče, te prosim zanje in tudi za vse tiste, ki bodo verjeli v njihove besede, da bodo lahko verjeli vame, da bom lahko v njih, kakor si ti, Oče, v meni, da bomo lahko eno.

24 In zgodilo se je, da je Jezus, ko je tako molil k Očetu, prišel do svojih učencev in glejte, še vedno so brez prestanka molili k njemu; in niso pomnožili veliko besed, kajti dano jim je bilo, kaj naj molijo, in navdala jih je želja.

25 In zgodilo se je, da jih je Jezus blagoslovil, ko so molili k njemu; in njegovo obličje se jim je nasmehnilo in svetloba z njegovega obličja jih je obsijala in glejte, bili so beli kakor Jezusovo obličje in tudi oblačila; in glejte, njihova belina je presegala vso belino, da, in sicer na zemlji ne bi moglo biti ničesar tako belega kakor njihova belina.

26 In Jezus jim je rekel: Še naprej molite; in niso prenehali moliti.

27 In Jezus se je ponovno obrnil od njih in šel malce stran in se priklonil do zemlje; in ponovno je molil k Očetu, rekoč:

28 Oče, zahvaljujem se ti, da si očistil tiste, ki sem jih izvolil, zaradi njihove vere, in molim zanje in tudi za te, ki bodo verjeli v njihove besede, da bodo lahko očiščeni v meni zaradi vere v njihove besede, prav kakor so ti očiščeni v meni.

29 Oče, ne molim za svet, ampak za tiste, ki si mi jih dal iz sveta zaradi njihove vere, da bodo lahko očiščeni v meni, da bom lahko v njih, kakor si ti, Oče, v meni, da bomo lahko eno, da bom lahko poveličan v njih.

30 In ko je Jezus te besede izgovoril, je ponovno prišel k svojim učencem; in glejte, stanovitno, brez prestanka so molili k njemu; in ponovno se jim je nasmehnil; in glejte, bili so beli prav kakor Jezus.

31 In zgodilo se je, da je ponovno šel malce stran in molil k Očetu;

32 in jezik ne more izreči besed, ki jih je molil, niti ne more nihče zapisati besed, ki jih je molil.

33 In množica je slišala in pričuje; in srca so se jim odprla in v srcu so razumeli besede, ki jih je molil.

34 Vendar so bile besede, ki jih je molil, tako velike in čudovite, da jih ni moč zapisati, niti jih človek ne more izreči.

35 In zgodilo se je, da je Jezus, ko je prenehal moliti, ponovno prišel k učencem in jim rekel: Med vsemi Judi nisem nikoli videl tako velike vere; zatorej jim zaradi njihove nevere nisem mogel pokazati tako velikih čudežev.

36 Resnično vam pravim, ni jih, ki bi videli tako velike stvari, kot ste jih videli vi; niti niso slišali tako velikih stvari, kot ste jih slišali vi.