1 Ko je Alma torej videl, da so Amulekove besede Zezroma utišale, kajti videl je, da ga je Amulek ujel na laži in zavajanju, da bi ga pogubil, in ko je videl, da je začel trepetati pod zavestjo svoje krivde, je odprl usta in mu začel govoriti in potrjevati Amulekove besede in pojasnjevati še več tega oziroma razkrivati še več svetih spisov, kakor je storil Amulek.

2 Besede, ki jih je Alma govoril Zezromu, so torej slišali ljudje naokrog; kajti množica je bila velika in takole je govoril:

3 Torej, Zezrom, vidiš, da sva te zalotila na laži in pri goljufanju, kajti nisi lagal samo ljudem, ampak si lagal Bogu; kajti glej, on pozna vse tvoje misli in vidiš, da nama je njegov Duh tvoje misli razkril;

4 in vidiš, da veva, da je bil tvoj načrt zelo prekanjen, glede na prekanjenost hudiča, da bi lagal tem ljudem in jih zavajal, da bi jih naščuval proti nama, da bi naju žalili in izgnali —

5 to je bil torej načrt tvojega nasprotnika in na tebi je izvajal svojo moč. Želel bi torej, da bi pomnil, da to, kar rečem tebi, rečem vsem.

6 In glejte, vsem vam pravim, da je bila to nasprotnikova past, ki jo je pripravil, da bi ujel to ljudstvo, da bi si vas podvrgel, da bi vas obdal s svojimi verigami, da bi vas z verigami vklenil v večno pogubo glede na moč svojega ujetništva.

7 Ko je torej Alma te besede izgovoril, je Zezrom začel silneje trepetati, kajti bolj in bolj je bil prepričan o Božji moči; in prepričan je bil tudi, da imata Alma in Amulek spoznanje o njem, kajti prepričan je bil, da poznata misli in vzgibe njegovega srca; kajti dana jima je bila moč, da sta to vedela glede na duha preroštva.

8 In Zezrom ju je začel marljivo spraševati, da bi izvedel več glede Božjega kraljestva. In Almu je rekel: Kaj pomeni to, kar je Amulek govoril glede vstajenja mrtvih, da bodo vsi vstali od mrtvih, tako pravični kot krivični, in bodo privedeni, da bodo stali pred Bogom, da jim bo sojeno po njihovih delih?

9 In sedaj mu je Alma to začel pojasnjevati, rekoč: Številnim je dano spoznati Božje skrivnosti, vendar so pod strogo zapovedjo, naj ne razglasijo več, kakor le del besede, ki jo da človeškim otrokom glede na pozornost in marljivost, ki mu jo izkažejo.

10 In zato bo tisti, ki bo postal trdosrčen, prejel manjši del besede; in temu, ki ne bo postal trdosrčen, bo dan večji del besede, dokler mu ni dano spoznati Božjih skrivnosti, dokler jih ne pozna v celoti.

11 In tistim, ki bodo postali trdosrčni, tem bo dan manjši del besede, dokler glede njegovih skrivnosti ne bodo vedeli nič; in potem jih hudič ujame in jih s svojo voljo vodi v pogubo. To je sedaj to, kar je bilo mišljeno z verigami pekla.

12 In Amulek je jasno govoril glede smrti in vstajenja iz te umrljivosti v stanje nesmrtnosti in da bomo privedeni pred Božji sodni stol, da nam bo sojeno po naših delih.

13 Če smo torej trdosrčni, da, če smo trdosrčni do besede, tako da je v nas ni moč najti, potem bo naše stanje strašno, kajti potem bomo obsojeni.

14 Kajti naše besede nas bodo obsodile, da, vsa naša dela nas bodo obsodila; ne bomo spoznani za brezmadežne; in naše misli nas bodo obsodile; in v tem strašnem stanju si ne bomo drznili pogledati navzgor k našemu Bogu; in bili bi veseli, če bi lahko skalam in goram zapovedali, naj padejo na nas, da bi nas skrile pred njegovo navzočnostjo.

15 Toda tako ne more biti; vstati moramo in stati pred njim v njegovi slavi in v njegovi moči in v njegovi odločnosti, veličastju in gospostvu in na svojo večno sramoto priznati, da so vse njegove sodbe pravične; da je pravičen v vseh svojih delih in da je milosten s človeškimi otroki in da ima vso moč odrešiti vsakogar, ki verjame v njegovo ime in prinaša sad, primeren za kesanje.

16 In sedaj glejte, povem vam, takrat pride smrt, in sicer druga smrt, ki je duhovna smrt; takrat je čas, da bo, kdor bo umrl v svojih grehih, kar zadeva telesno smrt, umrl tudi duhovne smrti; da, umrl bo glede na to, kar zadeva pravičnost.

17 Takrat je čas, ko bodo njihove muke kot jezero ognja in žvepla, katerega plameni se dvigajo na veke vekov; in takrat je čas, ko bodo priklenjeni v večno pogubo glede na Satanovo moč in ujetništvo, ker si jih je podvrgel glede na svojo voljo.

18 Potem, povem vam, bodo kakor da odkupitve ne bi bilo; kajti glede na Božjo pravico ne morejo biti odkupljeni; in ne morejo umreti, ker propadljivosti ni več.

19 Sedaj se je zgodilo, da so ljudje, ko je Alma te besede prenehal govoriti, še bolj osupnili;

20 toda neki Antiona, ki je bil glavni vladar med njimi, je pristopil in mu rekel: Kaj je to, kar si rekel, da bo človek vstal od mrtvih in se bo iz tega umrljivega spremenil v nesmrtno stanje, da duša nikoli ne more umreti?

21 Kaj pomeni sveti spis, ki pravi, da je Bog na vzhodu edenskega vrta postavil kerube in ognjeni meč, da naša prva starša ne bi pristopila in jedla od sadu z drevesa življenja in živela vekomaj? In tako vidimo, da ni bilo nobene možnosti, da bi živela vekomaj.

22 Alma mu je torej rekel: To je tisto, kar sem nameraval pojasniti. Vidimo torej, da je Adam padel, ker je jedel od prepovedanega sadu, glede na Božjo besedo; in tako vidimo, da je z njegovim padcem vse človeštvo postalo izgubljeno in padlo ljudstvo.

23 In sedaj glejte, povem vam, če bi bilo mogoče, da bi Adam tistikrat jedel od sadu z drevesa življenja, smrti ne bi bilo in beseda bi bila neveljavna, kar bi Boga napravilo za lažnivca, kajti rekel je: Če boš jedel, boš zagotovo umrl.

24 In vidimo, da nad človeštvo pride smrt, da, smrt, o kateri je govoril Amulek, ki je telesna smrt; vendar je bilo človeku dopuščeno obdobje, v katerem bi se lahko pokesal; zato je to življenje postalo stanje preizkušnje; čas, da se pripravimo na srečanje z Bogom, čas, da se pripravimo na tisto neskončno stanje, o katerem sva govorila, ki je po vstajenju mrtvih.

25 Če torej ne bi bilo načrta odkupitve, ki je bil začrtan od osnovanja sveta, ne bi bilo vstajenja mrtvih; ampak začrtan je bil načrt odkupitve, ki bo uresničil vstajenje mrtvih, o čemer je bilo govora.

26 In sedaj glejte, če bi bilo mogoče, da bi naša prva starša pristopila in jedla z drevesa življenja, bi bila vekomaj nesrečna, ker ne bi imela pripravljalnega stanja, in tako bi se načrt odkupitve izjalovil in Božja beseda bi bila neveljavna, ker ne bi imela učinka.

27 Toda glejte, ni bilo tako, ampak je bilo ljudem določeno, da morajo umreti; in po smrti morajo priti k sodbi, prav k tisti sodbi, o kateri sva govorila, ki je konec.

28 In potem ko je Bog določil, da se to človeku mora zgoditi, glejte, potem je videl, da je bilo potrebno, da človek ve glede tega, kar jim je določil;

29 zato je poslal angele, da so govorili z njimi, ki so napravili, da so ljudje videli njegovo slavo.

30 In odtlej so začeli klicati njegovo ime; zato je Bog govoril z ljudmi in jim razkril načrt odkupitve, ki je bil pripravljen od osnovanja sveta; in to jim je razkril glede na njihovo vero in kesanje in njihova sveta dela.

31 Zatorej je dal ljudem zapovedi, ker sta najprej prekršila prve zapovedi, kar zadeva to, kar je posvetno, in postala kot bogovi, prepoznavajoč dobro od hudega, ker sta se postavila v stanje delovanja; oziroma ker sta bila postavljena v stanje delovanja glede na svojo voljo in zadovoljstvo, bodisi da sta delala húdo bodisi dobro —

32 zato jima je Bog, potem ko jima je razkril načrt odkupitve, zapovedal, naj ne delata hudega, ker je bila kazen za le-to druga smrt, ki je bila večna smrt, kar zadeva pravičnost; kajti nad takšnim načrt odkupitve ni imel moči, kajti dela pravice niso mogla biti uničena glede na najvišjo Božjo dobroto.

33 Toda Bog je poklical ljudi v imenu svojega Sina (to je bil načrt odkupitve, ki je bil začrtan), rekoč: Če se boste pokesali in ne boste postali trdosrčni, potem bom usmiljen z vami zaradi svojega edinorojenega Sina;

34 zato bo ta, ki se pokesa in ne postane trdosrčen, imel pravico do milosti preko mojega edinorojenega Sina za odpuščanje grehov; in ti bodo stopili v moj počitek.

35 In kdor bo postal trdosrčen in bo delal krivico, glejte, v srdu zaprisežem, da ne bo stopil v moj počitek.

36 In sedaj, bratje moji, glejte, povem vam, da ne boste, če boste postali trdosrčni, stopili v Gospodov počitek; zato ga vaša krivičnost izzove, da nad vas pošlje srd kot pri prvem izzivanju, da, glede na njegovo besedo pri zadnjem izzivanju kakor pri prvem, v večno pogubo vaših duš; zato glede na njegovo besedo v zadnjo smrt kakor v prvo.

37 In sedaj, bratje moji, ker vidite, da to vemo in je to res, se pokesajmo in ne postanimo trdosrčni, da ne bomo izzvali Gospoda, našega Boga, da bo nad nas pritegnil svoj srd v teh njegovih drugih zapovedih, ki nam jih je dal; ampak stopimo v Božji počitek, ki je pripravljen glede na njegovo besedo.