1 Sedaj, sin moj, nekoliko več je še, o čemer bi ti želel spregovoriti, kajti opažam, da te v mislih skrbi glede vstajenja mrtvih.

2 Glej, povem ti, da vstajenja ni — oziroma, bi rekel, drugače rečeno, da si to umrljivo ne nadene nesmrtnosti, ta propadljivost ne nadene nepropadljivosti — kakor šele po Kristusovem prihodu.

3 Glej, on uresniči vstajenje mrtvih. Toda glej, sin moj, vstajenja še ni. Sedaj ti razkrijem skrivnost; vendar je veliko skrivnosti, ki so prikrite, ki jih ne pozna nihče kakor sam Bog. Pokažem pa ti nekaj, za kar sem marljivo spraševal Boga, da bi vedel — to je glede vstajenja.

4 Glej, določen je čas, ko bodo vsi vstali od mrtvih. Kdaj torej pride ta čas, ne ve nihče; toda Bog pozna čas, ki je določen.

5 Sedaj, ali bo to enkrat oziroma drugič oziroma tretjič, da bodo ljudje vstali od mrtvih, ni pomembno; kajti Bog ve za vse to; in zadostuje mi, da vem, da bo tako — da je čas določen, ko bodo vsi vstali od mrtvih.

6 Biti mora torej razmik med časom smrti in časom vstajenja.

7 In vprašal bi torej, kaj se zgodi s človeškimi dušami od tega časa smrti do časa, določenega za vstajenje?

8 Ali je torej določenih več časov kakor samo eden, da bodo ljudje vstali, ni pomembno; kajti vsi ne umrejo naenkrat in to ni pomembno; pri Bogu je vse kakor en dan in čas si odmerjajo samo ljudje.

9 Zato je ljudem določen čas, ko bodo vstali od mrtvih; in med časom smrti in vstajenja je razmik. In sedaj, glede tega časovnega razmika, kaj se zgodi s človeškimi dušami, je tisto, o čemer sem marljivo spraševal Gospoda, da bi vedel; in to je tisto, kar vem.

10 In ko pride čas, ko bodo vsi vstali, takrat bodo vedeli, da Bog pozna vse čase, ki so določeni človeku.

11 Torej glede stanja duše med smrtjo in vstajenjem — glej, angel mi je razkril, da so duhovi vseh ljudi, brž ko zapustijo to umrljivo telo, da, duhovi vseh ljudi, naj so dobri ali zli, vzeti domov k tistemu Bogu, ki jim je dal življenje.

12 In potem se bo zgodilo, da bodo duhovi tistih, ki so pravični, sprejeti v stanje sreče, ki se imenuje raj, stanje počitka, stanje miru, kjer bodo počivali od vseh svojih težav in od vseh skrbi in potrtosti.

13 In takrat se bo zgodilo, da bodo duhovi hudobnih, da, ki so zlobni — kajti glej, nimajo ne delčka niti dela Gospodovega Duha; kajti glej, raje so izbirali hudobna dela kot dobra; zato je vanje prišel hudičev duh in začel posedovati njihovo hišo — in ti bodo izvrženi v najzunanjejšo temo; tam bo jok in stok in škripanje z zobmi in to zaradi njihove lastne krivičnosti, ker so bili ujetniki hudičeve volje.

14 To je torej stanje duš hudobnih, da, v temi in v stanju strašnega, groznega čakanja na ognjevito togoto Božjega srda nad njimi; tako ostanejo v tem stanju, prav kakor pravični v raju, do časa svojega vstajenja.

15 Sedaj, nekaj jih je, ki so razumeli, da je to stanje sreče in to stanje bede v duši pred vstajenjem prvo vstajenje. Da, priznam, da bi ga lahko imenovali vstajenje, povzdigovanje duha oziroma duše in njihovo zapisanost sreči oziroma bedi glede na besede, ki so bile izrečene.

16 In glej, spet je bilo rečeno, da je prvo vstajenje, vstajenje vseh tistih, ki so bili oziroma ki so oziroma ki bodo vse do Kristusovega vstajenja od mrtvih.

17 Sedaj, ne predpostavljamo, da je to prvo vstajenje, o katerem se tako govori, lahko vstajenje duš in njihova zapisanost sreči oziroma bedi. Ne moreš predpostavljati, da je to tisto, kar pomeni.

18 Glej, povem ti, ne; temveč to pomeni ponovno združitev duše s telesom tistih od Adamovih dni do Kristusovega vstajenja.

19 Sedaj, če se bodo duše in telesa tistih, o katerih je bilo govora, vse združile naenkrat, hudobnih kakor pravičnih, tega ne pravim; naj zadostuje, da pravim, da bodo vsi vstali; oziroma drugače rečeno, do njihovega vstajenja bo prišlo pred vstajenjem tistih, ki bodo umrli po Kristusovem vstajenju.

20 Sedaj, sin moj, ne pravim, da bo do njihovega vstajenja prišlo ob Kristusovem vstajenju; toda glej, to ti dam kot svoje mnenje, da se bodo duše in telesa pravičnih združili ob Kristusovem vstajenju in njegovem vnebohodu.

21 Če pa bo ob njegovem vstajenju ali po njem, ne pravim; toliko pa pravim, da je med smrtjo in vstajenjem telesa razmik in stanje duše v sreči oziroma v bedi do časa, ki ga je Bog določil, da bodo mrtvi vstali in bodo doživeli združitev tako duše kot telesa in bodo privedeni, da bodo stali pred Bogom in jim bo sojeno po njihovih delih.

22 Da, to uresniči obnovo tistih stvari, o čemer so govorila usta prerokov.

23 Duša se bo povrnila k telesu in telo k duši; da, in vsi udje in sklepi se bodo povrnili k svojemu telesu; da, niti las z glave se ne bo izgubil, pač pa se bo vse povrnilo v svojo pravo in popolno obliko.

24 In sedaj, sin moj, to je obnova, o kateri so govorila usta prerokov —

25 in takrat bodo pravični zasijali v Božjem kraljestvu.

26 Toda glej, nad hudobne pride strašna smrt; kajti umrejo, kar zadeva stvari pravičnosti; kajti nečisti so in nič nečistega ne more podedovati Božjega kraljestva; temveč so izgnani in zapisani, da bodo jedli sadove svojega truda oziroma svojega dela, ki je bilo hudobno; in pijejo ostanke grenke čaše.