1 In sedaj, sin moj, imam nekoliko reči glede obnove, o kateri je bilo govora; kajti glej, nekateri so popačili svete spise in so zaradi tega močno skrenili. In opažam, da si tudi ti v mislih zaskrbljen glede tega. Toda glej, pojasnil ti bom.

2 Povem ti, sin moj, da je načrt obnove nujno potreben glede na Božjo pravico; kajti nujno potrebno je, da je vse obnovljeno glede na svoj pravi red. Glej, nujno potrebno in pravično je, glede na Kristusovo moč in vstajenje, da je človekova duša obnovljena k telesu in da je vsak del telesa obnovljen.

3 In glede na Božjo pravico je nujno potrebno, da se ljudem sodi po njihovih delih; in če so bila njihova dela v tem življenju dobra in če so bile želje njihovega srca dobre, naj se jim poslednji dan povrne to, kar je dobro.

4 In če so njihova dela hudobna, jim bodo povrnjena za húdo. Zato bo vse obnovljeno glede na svoj pravi red, vse k svoji naravni obliki — umrljivost bo vstala v nesmrtnost, propadljivost v nepropadljivost — vstalo v neskončno srečo v dediščino Božjega kraljestva oziroma v neskončno bedo v dediščino hudičevega kraljestva, eden na eni strani, drugi na drugi —

5 eden vstane v srečo glede na svoje želje po sreči oziroma v dobro glede na svoje želje po dobrem; in drugi v húdo glede na svoje želje po húdem; kajti ker je ves dan želel delati húdo, bo prav tako prejel svoje plačilo húdega, ko pride noč.

6 Po drugi strani pa je tako. Če se je pokesal svojih grehov in želel pravičnost do konca svojih dni, bo celo tako poplačan s pravičnostjo.

7 To so tisti, ki jih Gospod odkupi; da, to so tisti, ki so izvzeti, ki so rešeni tiste neskončne temne noči; in tako stojijo oziroma padejo; kajti glej, sami sebi so sodniki, bodisi da delajo dobro bodisi húdo.

8 Božje odredbe so torej nespremenljive; zato je pot pripravljena, da bo, kdor bo hotel, hodil po njej in bo odrešen.

9 In sedaj glej, sin moj, ene same žalitve ne tvegaj več zoper svojega Boga v tistih točkah nauka, v katerih si doslej tvegal, da si grešil.

10 Ne predpostavljaj, ker je bilo govora glede obnove, da se boš od greha povrnil k sreči. Glej, povem ti, hudobija nikoli ni bila sreča.

11 In sedaj, sin moj, vsi ljudje, ki so v naravnem stanju oziroma bi rekel v mesenem stanju, so v breznu bridkosti in v sponah krivičnosti; so brez Boga v svetu in delujejo v nasprotju z Božjo naravo; zato so v stanju, ki je v nasprotju z naravo sreče.

12 In sedaj glej, ali beseda obnova pomeni to, da nekaj vzameš iz naravnega stanja in to postaviš v nenaravno stanje oziroma da to postaviš v stanje, ki je v nasprotju z naravo tega?

13 O, sin moj, to ni tako; temveč beseda obnova pomeni to, da se húdo spet povrne za húdo oziroma meseno za meseno oziroma hudičevsko za hudičevsko — dobro za to, kar je dobro; pravično za to, kar je pravično; pravica za to, kar je pravica; milost za to, kar je milost.

14 Zato, sin moj, glej, da boš milosten s svojimi brati; ravnaj pošteno, sodi pravično in nenehno delaj dobro; in če boš vse to delal, potem boš prejel svoje plačilo; da, spet ti bo povrnjena milost; spet ti bo povrnjena pravica; spet ti bo povrnjeno pravično sojenje; in spet boš poplačan z dobrim.

15 Kajti to, kar daješ od sebe, se ti bo spet povrnilo in bo obnovljeno; zato beseda obnova grešnika obsoja v večji meri in ga nikakor ne opravičuje.