1 In sedaj se je zgodilo, da je Amalikija, brž ko je kraljestvo pridobil, začel Lamance v srcu podpihovati zoper Nefijevo ljudstvo; da, določil je može, ki so Lamancem s stolpov govorili zoper Nefijce.

2 In tako jih je v srcu podpihoval zoper Nefijce, tako da si je proti koncu devetnajstega leta vladavine sodnikov, ker je doslej izvršil svoje načrte, da, ker je bil postavljen za kralja nad Lamanci, prav tako prizadeval vladati vsej deželi, da, in vsemu ljudstvu, ki je bilo v deželi, tako Nefijcem kakor Lamancem.

3 Zato je izvršil svoj načrt, kajti Lamance je delal trdosrčne in slepomiselne in v njih podžigal jezo, tako da je zbral številno vojsko, da bi se šla bojevat zoper Nefijce.

4 Kajti zaradi velikanskega števila svojih ljudi je bil odločen, da Nefijce premaga in da jih zasužnji.

5 In tako je vrhovne poveljnike imenoval med Zoramci, ker so bili najbolj seznanjeni z močjo Nefijcev in njihovimi zatočišči in najšibkejšimi deli njihovih mest; zato jih je imenoval za vrhovne poveljnike svojih čet.

6 In zgodilo se je, da so podrli tabor in se v divjini pomikali proti zarahemelski deželi.

7 Sedaj se je zgodilo, da je, medtem ko je Amalikija tako pridobival moč s prevaro in goljufanjem, Moroni po drugi strani pripravljal misli ljudi, da so bili zvesti Gospodu, svojemu Bogu.

8 Da, krepil je nefijske čete in postavljal majhne utrdbe oziroma zatočišča; okrog je gradil zemeljske nasipe, da je obdal svoje čete, in prav tako gradil kamnito obzidje, da jih je obdal, okrog njihovih mest in njihovih deželnih meja; da, vse okrog dežele.

9 In v njihove najšibkejše utrdbe je namestil večje število mož; in tako je utrdil in okrepil deželo, ki so jo posedovali Nefijci.

10 In tako se je pripravljal, da se bo zavzel za njihovo svobodo, njihove dežele, njihove žene in njihove otroke in njihov mir, in da bodo lahko živeli za Gospoda, svojega Boga, in da bodo branili tisto, kar so njihovi sovražniki imenovali stvar kristjanov.

11 In Moroni je bil močan in mogočen mož; bil je človek s popolnim razumevanjem; da, človek, ki se ni radostil v prelivanju krvi; človek, čigar duša se je radostila, da so bili njegovi bratje in njegova dežela svobodni in prosti suženjstva in hlapčevstva;

12 da, človek, čigar srce je navdajalo zahvaljevanje Bogu za številne privilegije in blagoslove, ki jih je podelil svojemu ljudstvu; človek, ki je silno delal za blaginjo in varnost svojega ljudstva.

13 Da, in bil je človek, ki je bil trden v veri v Kristusa, in s prisego je zaprisegel, da bo branil svoje ljudstvo, svoje pravice in svojo deželo in svojo vero prav do izgube svoje krvi.

14 Nefijci so bili torej poučeni, naj se branijo pred sovražniki, prav do prelivanja krvi, če bi bilo potrebno; da, in poučeni so bili tudi, naj nikoli ne dajejo povoda, da, in naj nikoli ne dvignejo meča, razen nad sovražnikom, razen za ohranitev svojega življenja.

15 In to je bila njihova vera, da jih bo Bog, če bodo tako delali, v deželi napravil uspešne, oziroma drugače rečeno, da jih bo, če bodo zvesto izpolnjevali Božje zapovedi, v deželi napravil uspešne; da, jih posvaril, naj zbežijo oziroma se pripravijo na vojno, glede na to, kako nevarno bo zanje;

16 in tudi, da jim bo Bog razkril, kam naj gredo, da se bodo ubranili pred sovražniki, in s tem jih bo Gospod rešil; in to je bila Moronijeva vera in njegovo srce se je v tem ponašalo; ne v prelivanju krvi, ampak v dobrih delih, v ohranjanju njegovega ljudstva, da, v izpolnjevanju Božjih zapovedi, da, in v upiranju krivičnosti.

17 Da, resnično, resnično vam povem, če bi vsi ljudje bili in so bili in kdaj koli bodo kakor Moroni, glejte, bi se same sile pekla za vekomaj zamajale; da, hudič ne bi nikoli imel moči nad srci človeških otrok.

18 Glejte, bil je mož kakor Amon, Mozijev sin, da, in prav kakor drugi Mozijevi sinovi, da, in tudi Alma in njegovi sinovi, kajti vsi so bili Božji možje.

19 Sedaj glejte, Helaman in njegovi bratje niso bili nič manj uslužni do ljudstva, kakor je bil Moroni; kajti pridigali so Božjo besedo in v kesanje krščevali vse ljudi, kdor je hotel prisluhniti njihovim besedam.

20 In tako so šli in ljudje so zaradi njihovih besed postali ponižni, tako da so bili močno priljubljeni pri Gospodu, in tako so bili osvobojeni medsebojnih vojn in prepirov, da, in sicer za razdobje štirih let.

21 Toda, kakor sem rekel, proti koncu devetnajstega leta so se bili, da, navkljub medsebojnemu miru, proti svoji volji primorani boriti s svojimi brati Lamanci.

22 Da, in skratka, njihove vojne z Lamanci niso za razdobje veliko let nikoli prenehale, navkljub temu, da je bilo proti njihovi volji.

23 Bilo jim je torej žal prijeti za orožje zoper Lamance, ker se niso radostili v prelivanju krvi; da, in to ni bilo vse — bilo jim je žal, da so bili sredstvo, s katerim je bilo toliko njihovih bratov poslanih s tega sveta v večni svet, nepripravljenih na srečanje s svojim Bogom.

24 Vendar niso mogli dopustiti, da bi dali svoje življenje, da bi bile njihove žene in njihovi otroci poklani z barbarsko okrutnostjo tistih, ki so bili nekoč njihovi bratje, da, in so odpadli od cerkve in so jih zapustili in so jih prišli pobijat, tako da so se pridružili Lamancem.

25 Da, niso mogli prenesti, da bi se njihovi bratje radostili nad krvjo Nefijcev, dokler je bil kdo, ki bi izpolnjeval Božje zapovedi, kajti Gospodova obljuba je bila, če bodo izpolnjevali njegove zapovedi, bodo v deželi uspevali.