1 In na nebu se je prikazalo veliko znamenje po podobi stvari na zemlji: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami in na njeni glavi krona iz dvanajstih zvezd.

2 In žena je, ker je bila noseča, vpila od porodnih muk in bolečin, da bo porodila.

3 In rodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo z železno palico vladal vsem narodom; in njen otrok je bil vzet k Bogu in k njegovemu prestolu.

4 In na nebu se je prikazalo še eno znamenje; in glejte, velik rdeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem kron. In njegov rep je z neba pometel tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. In zmaj je stopil pred ženo, ki je rodila, pripravljen, da požre njenega otroka, ko bi porodila.

5 Žena pa je zbežala v puščavo, kjer ji je Bog pripravil kraj, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset let.

6 In v nebesih je bila vojna; Mihael in njegovi angeli so se bojevali zoper zmaja; in zmaj in njegovi angeli so se bojevali zoper Mihaela;

7 in zmaj ni premagal Mihaela, niti otroka, niti žene, ki je bila Božja cerkev, ki je bila rešena bolečin in je obelodanila kraljestvo našega Boga in njegovega Kristusa.

8 Niti ni bilo v nebesih mesta za velikega zmaja, ki je bil izvržen; ta stara kača, ki se imenuje hudič in se imenuje tudi Satan, ki zavaja ves svet; bil je izvržen na zemljo, z njim vred pa so bili izvrženi tudi njegovi angeli.

9 In zaslišal sem glasen glas v nebesih, ki je rekel: Zdaj je prišla odrešitev in moč in kraljestvo našega Boga in moč njegovega Kristusa;

10 kajti vržen je obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.

11 Kajti premagali so ga z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja; kajti niso ljubili svojega lastnega življenja, ampak so pričevanje obdržali prav do smrti. Zato se radostite, o nebesa, in vi, ki prebivate v njih.

12 In po vsem tem sem zaslišal še en glas, ki je rekel: Gorje prebivalcem zemlje, da, in tistim, ki prebivajo na morskih otokih! Kajti hudič je prišel k vam, poln divjega srda, ker ve, da ima le malo časa.

13 Kajti ko je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je preganjal ženo, ki je rodila dečka.

14 Zato sta bili ženi dani dve krili velikega orla, da bi lahko zbežala v puščavo, na svoje mesto, kjer naj bi se hranila nekaj časa in več časa in pol časa, proč od kačinega obličja.

15 In kača za ženo iz žrela bruhne vodo kot povodenj, da bi jo povodenj odnesla.

16 In zemlja pomaga ženi in zemlja odpre svoja usta in pogoltne povodenj, ki jo zmaj bruha iz svojih ust.

17 Zato se je zmaj razsrdil na ženo in se šel vojskovat s preostalimi iz njenega potomstva, ki izpolnjujejo Božje zapovedi in imajo pričevanje o Jezusu Kristusu.