Sanje v noči vseh noči
božične duhovne minute Prvega predsedstva 2020
nedelja, 6. december 2020
Prizor je bil spokojen, kolikor je le lahko narava, ko je zgodaj spomladi napočila noč. Na kristalno jasnem nebu se je najprej pojavilo na desetine zvezd, nato na stotine in naposled na tisoče. Pastirji so po celodnevni pripekajoči vročini in trdem delu na pašnikih počivali. Edini nenavadni – a osupljivo lep – element tega pastirskega prizora je bil v staji na pobočju blizu vasi, v kateri sta se dve človeški pojavi sklanjali nad dete, ki je ležalo v jaslih, čudežu, ki sta ga videla, pa je bilo priča le nekaj domačih živali.
Ti trije, ki v nagnetenem mestu Betlehem niso imeli prijateljev ali koga, ki bi jih nastanil, so bili lepa in zelo mlada deviška mati po imenu Marija (verjetno šele v zgodnjih ali srednjih najstniških letih glede na običaje tistih dni), katere pogum in očitna vera sta osupljiva bolj kot kar koli, kar je bilo kdaj zapisano v svetih spisih. Drugi je bil njen mož po imenu Jožef, ki je bil starejši od svoje mlade žene, ki pa je bil gotovo najbolj vreden moški na zemlji, da bo vzgajal otroka, ki ni bil njegov biološki sin, ki bo sčasoma postal Jožefov duhovni oče. Tretji, zadnji in najlepši od vsega, pa je bilo dete po imenu Jezus, ki je ležalo povito v štruco na najbolj čisti slami, kar jo je lahko zbral zaskrbljeni oče.
Ironija tega tihega, pred očmi javnosti skritega prizora je bilo dejstvo, da se še ni rodil otrok, o katerem se je že toliko vedelo, o katerem se je že toliko pisalo in od katerega se je že toliko pričakovalo. Vedenje o tem, kdo in kaj je, je vsekakor v nebeških kraljestvih obstajalo, še preden se je kdo rodil! Kot Očetov Prvorojenec1 je bil v svetu duš določen za Odrešenika sveta,2 vnaprej oddeljen za »Jagnje, ki je bilo zaklano«.3 Veliki Jehova Stare zaveze bo kasneje, a še pred svojim rojstvom, v dneh poplave Noetu pomagal rešiti družino4 in gledal, kako bo Jožef v dneh lakote rešil svojo.5 Bil je pristojni Jehova, ki se bo med drugim imenoval »Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Večni Oče, Princ miru«.6 Bil je alfa in omega7 v velikem milostnem načrtu, ki bo naposled »oznani[l] blagovest ubogim, /…/ pove[zal] strte v srcu, /…/ okli[cal] jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev«.8
Na koncu bo docela in popolnoma sám »mastil v čebru« odkupitve, brez človeškega družabnika, ki bi mu hotel pomagati, in brez nebeškega družabnika, ki bi mu lahko. Ko bo prenašal vse te grehe in žalostna bremena smrtnikov, bo celotni človeški družini od Adama do konca sveta prinesel nedoumljivi dar odrešitve. Do konca svojega potovanja in za vekomaj bo »Pastir in škof [naših] duš,9 pomembni veliki duhovnik našega »klica«,10 neusahljivi izvir vse pravičnosti.11 Vse te zemeljske dolžnosti in zahteve je bilo treba še izpolniti. A ne nocoj. Ne to noč. Tu je bil le dete na rokah matere, ki ga je ljubila, in očeta, ki je nad njim bdel ter bil blag in močan.
Kmalu so ga prišli počastit pastirji, ki so bili simbol najnižjih posvetnih dejavnosti in najrevnejših med ljudmi in njihovega družbenega razreda. Kasneje so prišli kralji, modreci z vzhoda, ki so bili simbol najvišjih posvetnih dosežkov in najbogatejših med ljudmi in njihovega družbenega razreda. Predvsem pa – dobesedno nad vsemi – so prišli angeli, ki so peli: »Slava Bogu na višavah,«12 pravcata množica te nebeške vojske, ki je slavila detece, ki je naposled prišlo na zemljo. Angeli so dejansko že stoletja kazali pot do teh jasli. In k Mariji so prišli s krasnim oznanilom, kaj je bila izvoljena narediti in kdo je bila izvoljena postati.13 Angel je prišel Jožefa opogumit, naj se poroči s to mlado žensko, ki je že bila skrivnostno noseča; to zapoved je takoj in zvesto izpolnil.14 Angel je po rojstvu mladoporočencema rekel, naj pobegneta pred Herodovim pokolom nedolžnih (tistih drobcenih otročičev, ki so bili prvi krščanski mučeniki Nove zaveze), in isti angel jima je rekel, kdaj se lahko vrneta iz Egipta, vendar naj se ne nastanita v Betlehemu ali celo Jeruzalemu, temveč v oddaljenem Nazaretu.15 Pomenilo je, kakor je prerokoval Izaija, da bo ta otročič zrasel in nosil naše bridkosti in prenašal naše bolečine, da bo ranjen zaradi naših prestopkov in pretepen zaradi naših krivičnosti, da nas bo očistil, da bo kazen za naš mir na njem in da bomo po njegovih ranah ozdraveli.16
Zdi se mi pomembno, da se je vse to odvijalo ponoči – v tistem času, ko se mišice sprostijo in nas utrujenost položi k počitku, ko izmolimo, pričakujemo razodetja in ko so božanska bitja najverjetneje blizu. In enkrat v letu je to noč, ko otroci komaj zatisnejo oči zaradi navdušenja, zaradi katerega jih dobesedno razganja, ker vedo, da bo naslednji dan božič. A kakor koli težak je že bil kakšen dan, sanje v noči vseh noči lahko naredijo, da je vse prav. Starešina Parley P. Pratt je nekoč zapisal:
»Bog je v sanjah /…/ razodel veliko pomembnih navodil. /…/ [Takrat] živci niso več napeti in vse človeštvo tiho počiva v spokojnem [spancu in] /…/ se z duhovnimi organi /…/ pogovarja z Bogom, /…/ angeli in dušami pravičnih ljudi, ki so postali popolni.«17
In tako je bilo tisto osupljivo noč, ko so se upi in strahovi vseh let18 združili v sanjah Betlehema.
Tisto noč je pod judejskim nebom
skrivnostna zvezda zasijala.
Slepi se je v spanju [zdrznil]
in sanjal, [da] noč mu vid je dala.
Tisto noč, ko so pastirji v bližini
zaslišali petje vojske angelov,
se gluhi je v spanju zdrznil
in sanjal, [da] noč mu sluh je dala.
Tisto noč, ko sta v hlevcu
dete in mati [tiho] spala,
se skrivenčeni [pohabljenec] je obrnil
in sanjal, [da noč noge mu je dala].
Tisto noč, ko nad novorojenim detetom
se blaga Marija je sklonila,
se priskutni gobavec je speč smehljal
in sanjal, [da] noč čistost mu je dala.
Tisto noč, ko k materinim prsim
se mali Kralj je varno stiskal,
je vlačuga srečno spala
in sanjala, [da] noč čistost ji je dala.
Tisto noč, ko je v jaslih ležal
Posvečeni, ki rešit je prišel,
se v smrtnem snu je moški zdrznil
in sanjal, da grob se je razblinil.19
Za božično darilo vam dajem sanje Betlehema. Dajem vam jih v imenu deteta, ki uresniči vse sanje, in sicer Gospoda Jezusa Kristusa, amen.