Božanski darovi
predsednik Russell M. Nelson
6. december 2020
Moji dragi bratje in sestre, to je bil čudovit večer. Čudovita glasba in sporočila so nam povzdignila duha. Sestra Craven nam je s svojimi mislimi o nebeških objemih in tolažilnih odejah omehčala srca. Starešina Nielson nas je ganil, ko je pripovedoval o življenju svojega očeta, ki zaradi vojaške obveznosti tri leta zapored ni mogel praznovati božiča. Starešina Holland nas je navdihnil, ko je učil o življenju Odrešenika sveta.
Dovolite mi, naj to priložnost izkoristim, da se vam zahvalim za vaš odziv na mojo nedavno prošnjo, da preplavimo družbene medije z izrazi zahvale za številne blagoslove. Na milijone se vas je odzvalo. Zlasti hvaležen sem, da vsak dan vztrajno molite k nebeškemu Očetu in se mu zahvaljujete za vodstvo, varnost, navdih in predvsem za dar njegovega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa.
Božič vzbuja čudovite spomine. Pred samo enim letom sva z Wendy imela priložnost, da sva čas proslavljala z ljubko deklico Claire Crosby, ki je zapela priljubljeno božično pesem. Naj vam predstavim del našega posnetka za pobudo »Svetu prinesite luč«1.
Starešina Holland nas je opomnil, da je bila ta blagoslovljena noč pred več kot dvema tisočletjema zares noč, ki je postala sveta zaradi rojstva tega, ki je bil vnaprej oddeljen, da bo na zemljo prinesel mir in ljudi navdihoval z dobro voljo.2 Jezus Kristus se je rodil, da bo blagoslovil vse človeštvo, preteklo, sedanje in prihodnje.
Celo ko pojemo »Sveto noč«, vemo, da se življenje tistega deteta iz Betlehema ni pričelo tam, niti se ni končalo na Kalvariji. V predzemeljskem obstoju je Oče mazilil Jezusa za Mesijo, Kristusa, Odrešenika in Odkupitelja vsega človeštva. Vnaprej je bilo določen, da nas bo odkupil od grehov. »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov [in] strt zaradi naših krivd.«3 Prišel je, da bi nesmrtnost postala dejanskost in večno življenje možno za vse, ki bodo kdaj živeli.4
To pomeni, da bo vsak od nas vstal od mrtvih – tudi tisti ljubi pokojniki, ki so odšli v tem nepredvidljivem letu in zdaj živijo na drugi strani tančice. To pomeni, da se vsak od nas lahko naprej razvija. To pomeni, da lahko upamo na boljše stvari.
Ali ste se kdaj spraševali, zakaj se je Gospod odločil, da se bo rodil tam, kjer se je? Lahko bi se rodil kjer koli na zemlji. Vendar je izbral prav to deželo, ki jo je napravil sveto.
Jezus se je rodil v Betlehemu. V hebrejščini beseda bet lehem pomeni »hiša kruha«. Kako primerno je, da on, »kruh življenja«5 prihaja iz »hiše kruha«.
Rodil se je v skromnih okoliščinah med živalmi. »Božje jagnje«6 se je rodilo med praznovanjem pashe med živalmi, ki so bile pripravljene za pashalno žrtvovanje. Nekega dne je bil priveden »kakor jagnje v zakol«7. Bil je tako Jagnje kot Pastir.
Ko se je rodil ta, ki se imenuje »dobri pastir«8, so bili pastirji prvi, katerim je bilo oznanjeno njegovo sveto rojstvo.9
Ob rojstvu njega, ki se imenuje »bleščeča jutranja zarja«10, se je na nebu pojavila nova zvezda.11
Ob rojstvu tega, ki sebe imenuje »luč sveta«12, se je povsod po svetu razblinila tema kot znamenje njegovega rojstva.13
Jezus se je krstil v najplitkejšem pojavu sladke vode na zemlji, kar je simboliziralo globine, do katerih se je spustil, da bi nas rešil, in iz katerih se bo dvignil nad vse – spet, da bi nas rešil.14 S svojim vzorom je učil, da se tudi mi lahko dvignemo iz globin svojih izzivov – svoje žalosti, šibkosti in skrbi, ter sežemo po višavah svojega veličastnega potenciala in božanske usode. Vse to je mogoče z njegovo milostjo in milostljivostjo.
Odrešenik je sredi suhe in prašne puščave učil lekcije, ki so jih lahko docela cenili le tisti, ki so vedeli, kako je, če ima grlo izsušeno od žeje.
Jezus je žensko pri vodnjaku učil:
»Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen.
Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«15
Ta odlomek iz svetih spisov me spominja na prijetno izkušnjo, ki sem jo imel s starešino Markom E. Petersenom.16 Takrat je bil član zbora dvanajstih apostolov in preden so me poklicali v zbor, sem imel priložnost, da sem ga spremljal v Sveto deželo, kar se je izkazalo za njegovo zadnje potovanje v tem življenju.
Starešina Petersen je zaradi raka hudo trpel. V noči, ki je bila zanj dolga in mučna, sem se po najboljših močeh trudil, da bi ga tolažil. Videl sem, da je lahko jedel in pil le zelo malo. Načrtovano je bilo, naj bi naslednji dan imel pomemben govor.
Napočilo je jutro. Starešina Petersen se je pogumno odpravil do severnega obrežja Galilejskega jezera, kjer ga je čakalo veliko občestvo. Odločil se je, da bo učil iz Odrešenikovega govora na gori. Ko je recitiral odlomek: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,«17 so mu iz oči privrele solze. Odložil je zapiske, pogledal gor in vprašal: »Ali veste, kakšen je občutek, ko si zares lačen in žejen?« Vedel sem, da on resnično ve. Potem je učil: »Ko ste zares lačni in žejni pravičnosti, tedaj lahko postanete bolj podobni Kristusu.« Starešina Petersen je bil živ primer tega. Ne dolgo zatem je iz tega zemeljskega življenja odšel.18
Kadar razmišljam o tem, da smo lačni in žejni pravičnosti, pomislim na tega častitljivega apostola, ki je enega svojih zadnjih duhovnih govorov posvetil poučevanju tega, kaj resnično pomeni iskati Gospoda Jezusa Kristusa, da smo lačni in žejni pravičnosti, da mu postanemo bolj podobni.
Letos sva s sestro Nelson zgodaj začela hoditi po opravkih ljubezni do najine družine. Wendy je na začetku novembra oznanila, da sva pripravljena na božič. Moj takojšnji odziv je bil »O, dobro! (Zdaj se lahko osredotočiva na Odrešenika.«
V tem edinstvenem letu, ko je skoraj vsak človek na svetu utrpel posledice svetovne pandemije, ni nič pomembnejšega od tega, da se ta božič osredotočamo na Odrešenika in na dar tega, kar vsem nam zares pomeni njegovo življenje.
»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19
Božji Sin je nato obljubil: »[V]sakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.« 20 Kako neizrekljivi, neprimerljivi darovi Očeta in Sina!
Bogu se zahvaljujem za dar njegovega ljubljenega Sina. Gospodu Jezusu Kristusu se zahvaljujem za njegovo neprimerljivo žrtvovanje in poslanstvo. Jezus je ob svojem prvem prihodu prišel skoraj na skrivaj. A ob drugem prihodu se bo »[r]azodelo […] Gospodovo veličastvo in videlo ga bo hkrati vse meso«.21 Potem bo kraljeval kot Kralj Kraljev in vladal kot Gospod Gospodov.22
Kot Odrešenikov pooblaščeni služabnik bi rad prosil za blagoslov vseh vas, moji ljubi bratje in sestre. Molim, da bi bili vi in vaše družine blagoslovljeni z mirom, da bi bolj lahko slišali Gospodov glas in da bi prejeli razodetje in lahko bolj čutili, kako zelo vas Oče in njegov Sin ljubita, skrbita za vas in sta pripravljena voditi vse, ki ju iščejo. S svojimi besedami se pridružujem Moroniju in pravim: »[P]riporočil bi vam, da iščete tega Jezusa, o katerem so preroki zapisovali, da bo milostljivost Boga Očeta in tudi Gospoda Jezusa Kristusa in Svetega Duha, /…/ lahko in bo vekomaj bivala v vas.«23 Za to molim v imenu Jezusa Kristusa, amen.