Največje božično darilo
Božične duhovne minute Prvega predsedstva 2022
nedelja, 4. december 2022
»Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: ‘Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!’
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.«1
Ta preprosta svetopisemska verza iz Nove zaveze, ki ju je zapisal Luka, nam v mislih vzbudita podobo božanskega rojstvo Jezusa Kristusa, ki ga danes praznujemo po vsem svetu.
V najini domovini Portugalski imamo priljubljen običaj, da ta svetopisemski dogodek poustvarimo tako, da postavimo jaslice. V božičnem času boste jaslice našli na različnih krajih po vsej državi – običaj, ki ga doma ohranjajo številni. Postavljanje jaslic pogosto vključuje trud, da naberemo svež mah, slamo, kamne in drug naravni material, da ustvarimo pristno ozadje jaslic.
Ta božični običaj postavljanja jaslic je bil priljubljena dejavnost v najinem otroštvu in mladosti s starši in kasneje z najinimi otroki. Postavljanje jaslic je bila v tem času v letu ena mojih najljubših dejavnosti.
Vse majcene figurice, ki smo jih uporabili, da smo poustvarili prizor Jezusovega rojstva in ozadje, smo hranili v leseni škatli. Pogosto smo upodobili pravcato miniaturo naše vasi. Vsako leto, vsak božič smo zbirki dodali par novih figuric ali sestavnih delov. Imeli smo figurice vaščanov, hiš, kmetov in živali, mlinov na veter in na vodo ter sestavne dele narave, ki so upodabljali hribe in doline, drevesa in polja. Za ponazoritev rek in potokov smo uporabili delčke ogledal. Občasno smo postavili celo mostičke. In seveda so bile sredi vsega tega najpomembnejše tiste figurice, ki jih opisujejo sveti spisi: Čreda ovac in »pastirji [, ki so] prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi«;2 angel, ki je pastirjem rekel, naj se ne bojijo, in ki je naznanil Odrešenikovo rojstvo ter prinesel »veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo«;3 figurici Marije in Jožefa na vidnem mestu v jaslih.4 Potem je bila še zvezda, o kateri sveti spisi pravijo, da je močno razveselila modrece in jih vodila na potovanju k Jezusu.5
Jaslice so postavljali vsi družinski člani. Sceno smo ustvarjali nekaj dni ali celo tednov, del za delom, in vsak delček smo postavili na svoje mesto.
Ves božični čas smo občudovali sceno Jezusovega rojstva in se spominjali dogodkov, ki jih opisujeta poročili Mateja in Luka, zaradi katerih je bilo praznovanje tako pomembno. Pripovedovali smo zgodbe o Marijini in Jožefovi veri, o njunem potovanju, ki je vodilo »iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine«;6 in kako težko sta našla prenočišče.
A slednjič je napočil božič in Jezusovo figurico smo položili v jasli in začeli smo se pogovarjati o pomembnosti Jezusa Kristusa v naših življenjih in o tem, kar je naredil za nas,7 in da je on največje darilo vseh daril.
Naslednja božična pesem lepo odraža prazničnega duha:
O Marijino dete ljubo!
O dete ljubo, tako čisto in lepo!
Na slamo položeno v jasli
prvega od svetih božičnih dni!
Upi vseh starosti in ras
zrejo v sijoči tvoj obraz!
O dete, je slava tvoja nad zemljo!
O detece, je rojstvo tvoje preprosto!
Pastirci od daleč so prišli
pod zvezdo čast izkazat ti.
In modreci so na kolena spustili se,
iz srca prišli tebi poklonit se.
O dete, o tebi angelci pojo!
O detece, naš mali Kralj si ti!
Balzam, ki za vsako bol, greh
je v teh čistih, žarečih očeh!
O dragoceni dar smrtnikom je dan,
za dediščino v nebesih k nam poslan!«8
Odrešenik sam je takole pričeval o svojem daru nam: »To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«9
»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«10
Kako izreden dar; kako veličastno darilo!
»Božično obdobje je čas, ko razmislimo o blagoslovih in jih uporabimo, in o priložnostih, ki jih imamo zaradi rojstva, življenja, odkupne daritve in vstajenja našega Odrešenika Jezusa Kristusa.«11
Razmišljam o blagoslovih tega, da celo sredi izzivov in preizkušenj lahko najdemo mir in upanje;12 o blagoslovu božanskega vodstva v času zmagoslavja in obupa;13 o blagoslovu večje perspektive in smisla, ker vemo in verjamemo, da je po tej izkušnji na zemlji še nekaj več;14 o blagoslovu hvaležnosti tudi ko imamo manj, da bi poskrbeli za svoje potrebe; o blagoslovu tega, da smo potolaženi, ko čutimo osamljenost;15 in o blagoslovu tega, da lahko damo celo takrat, ko ne posedujemo veliko.
Vse te in številne druge blagoslove imamo zaradi Jezusa Kristusa! Da, zaradi deteta Jezusa sem tako navdušeno pričakoval, da ga bodo za božič položili v jasli naše scene o Jezusovem rojstvu. Ta, ki je naše največje darilo, nam je zaradi svojega življenja, vzora, naukov in žrtvovanja dal tako dragocene blagoslove.
Nato se vprašam: Mar ne bi morali mi v zameno te blagoslove uporabljati, da bi druge razbremenili, jim pomagali in jih spodbujali, da bi se povezali z duhom tega svetega časa in da bi proslavljali zaradi dobre novice, ki je bila za prvi božič oznanjena pastirjem?
Kristus naš božič lahko spremeni, da preseže praznične trakove prijaznosti in naklonjenosti in naša praznovanja zavije z dobrotljivostjo, ki je »čista Kristusova ljubezen«, ki »nikoli ne mine«.16 »Čeprav so naša čustva resnična, so minljiva, njegova ljubezen pa nikoli ne mine.«17 Njegova ljubezen se nadaljuje vse leto in vse življenje.
Če bomo v božičnem času svojo pozornost ponovno osredotočili na Kristusa, bomo v življenju imeli še večjo mero njegove ljubezni in bomo bližnje lahko imeli še bolj radi in jim služiti.
Ko ohranjamo božičnega duha, ohranjamo Kristusovega Duha. Da bi se v tem času osredotočali na Jezusa Kristusa, Luč Sveta, in da bi svoji luči dopustili, da bi v tem času svetila, tako da bi druge imeli radi, bili do njih sočutni in jim služili!
Ker je prišel, ima naš obstoj smisel. Ker je prišel, imamo upanje. On je Odrešenik sveta in je naše največje darilo; o tem pričujem. V imenu Jezusa Kristusa, amen.