Blagovest o veliki radosti

Božične duhovne minute Prvega predsedstva 2022

predsednik Dallin H. Oaks

prvi svetovalec v Prvem predsedstvu

nedelja, 4. december 2022

Vesel božič! Hvala vsem, ki s svojimi sporočili in glasbo in služenjem ta božični čas razglašate »vesele novice o veliki radosti«.

V tem božičnem času na stotine milijonov praznuje rojstvo Jezusa Kristusa. To bi moral početi ves svet. Njegovo življenje je bilo in je brez primere.

I.

Zemeljsko življenje Jezusa iz Nazareta je celo v posvetnem smislu bolj vplivalo na ta svet in njegovo zgodovino kot katero drugo. Že več tisoč let je glavna tema prerokov in pesnikov. Največja umetnost in glasba zahodnega sveta je posvečena praznovanju rojstva in življenja in poslanstva Jezusa Kristusa. Filozofi in teologi so vse življenje preučevali njegove nauke. Slednji so navdihnili nešteta dobrodelna dela, ki so izraz čiste Kristusove ljubezni.

Nikomur zaradi njegovega življenja in naukov niso postavili več spomenikov kakor Gospodu Jezusu Kristusu. To seveda vključuje imenitne katedrale, ki jih je v Evropi in Ameriki ogromno, med katerimi jih je veliko, ki so jih gradili več kot sto let. Bolj nedavna Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima sto enainsedemdeset templjev, ki so posvečeni in v obratovanju, še sto devetindvajset se jih obnavlja, so v prvi gradbeni fazi, v projektni fazi ali jih je predsednik Russell M. Nelson pravkar oznanil na naši nedavni oktobrski generalni konferenci. Te Gospodove hiše so na vsaki celini in v štiriinsedemdesetih državah po svetu. Tam svoje življenje posvetimo hoji za Jezusom Kristusom.

Milijoni so zanj dali svoje življenja – in še pomembneje, milijoni so mu svoje življenje posvetili – Gospodu Izraelovemu Bogu, Jehovi, Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku. Predsednik Gordon B. Hinckley ni precenjeval bistva, ko je razglasil: »Njegov neprimerljivi vzor [je bil] največja moč dobrega in miru na vsem svetu.«¹

II.

V božanskem oznanilu rojstva edinorojenega Božjega Sina lahko vidimo pomemben namen in simbol. V novozaveznih poročilih izvemo, da je bilo rojstvo otroka Kristusa na vzhodni polobli oznanjeno trem različnim skupinam, vsaka pa je imela zelo drugačne značilnosti. Tisti, ki so prejeli nebeško oznanilo o rojstvu, so bili zelo ponižni, zelo sveti in zelo modri.

Najprej je bilo oznanjeno pastirjem na gričih okrog Betlehema. Angel in nebeški zbor sta oznanila »veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo, /…/ Odrešenik[a], ki je Mesija«.² Da so pastirji prejeli te vesele novice, so bili verjetno izbrani zato, ker so bili krotki in ponižni. Zato so bili posebno dojemljivi za nebeško sporočilo, ki so ga preverili tako, da so novorojenčka šli pogledat. Sveti spisi nato poročajo, da »so [drugim] povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku«.³ Njihovo pastirsko delo in jagnjeta, ki so jih pasli, so bili pričakovani primeri, ki jih je Odrešenik uporabil pri svojem poučevanju. Ko je Jezus na začetku svojega delovanja prišel k Janezu Krstniku, je tudi ta prerok izjavil: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.«⁴

Drugo oznanilo o Mesijevem rojstvu je bilo dano dvema svetima delavcema v jeruzalemskem templju, ki sta zaradi bogaboječega življenja lahko prejela pričevanje Svetega Duha. Ko sta Marija in Jožef dete Jezusa prinesla v tempelj, da bi žrtvovala, kakor je bilo predpisano za prvorojenca, sta oba, Simeon in Ana, pričevala, da je on Mesija. V svetih spisih je zapisano, da je Simeon vzel otroka v naročje in blagoslovil Boga, ker mu je dovolil videti »tvojo rešitev«, »luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva«. Ana, »prerokinja«, pa je »[p]rav tisto uro /…/ stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema«.⁵

Za to neverjetno rojstvo je izvedela tretja skupina. Sveto pismo, ki ga je Joseph Smith nekoliko dopolnil, poroča, da »so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: ‘Kje je [otrok], ki se je rodil kot judovski [Mesija]? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.’«⁶

Ker so tako poizvedovali, ne moremo dvomiti, da jih je Gospod vodil zaradi svojih svetih namenov. Sveto pismo uči, da nihče ne pozna Božjih stvari, če nima Božjega Duha.⁷ Ti modreci so bili iz druge dežele in kulture, zato jih je pričevanje opominjalo, da se je Mesija rodil za vse ljudi. Poleg tega je morda obstajal še en namen. Marija in Joseph sta zaradi vrednosti daril, ki so jih prinesli modreci,verjetno lažje naglo odpotovala v Egipt in tam ostala, da sta rešila otroka Kristusa, ko je bilo njegovo življenje v nevarnosti zaradi hudobnega ukaza kralja Heroda.⁸

Mar ni zanimivo, da je bilo o čudežnem Kristusovem rojstvu in nekaj o pomenu tega dogodka razodeto le zelo ponižnim, zelo svetim in zelo modrim? Starešina James E. Talmage je v knjigi Jesus the Christ učil: »Bog je resnično povzdignil ljudi, ki so pričevali o njem, zato da bi prišel do vseh družbenih razredov in stanj ljudi – angeli so pričevali revnim in ponižnim; modri so pričevali vzvišenemu judejskemu kralju in ponosnim duhovnikom.«⁹

Če se spomnimo Simeona in Ane, smo lahko navdihnjeni, da smo kakor onadva in v tem božičnem času prav tako pričujemo o svetem rojstvu in njegovem namenu.

III.

Glede praznovanja Kristusovega rojstva za nas ni nič novega. Sporočilo je brezčasno in znano. O njem se je učil Adam. Pridigali so ga izraelskim otrokom. Razodeto je bilo potomcem očeta Lehija. Preroki so vedno znova oznanjali osrednje resnice naukov in odkupne daritve Jezusa Kristusa. Vedno znova so razglašali njegovo poslanstvo in učili njegovo zapoved, naj Božji otroci ljubijo Boga ter služijo Bogu in drugim. To oznanjanje, ki se je skozi stoletja ponavljalo, je najpomembnejše sporočilo v vsej večnosti. Za tiste, ki sledijo Kristusu, to oznanjenje ne bi smelo biti popravljeno. Moralo bi biti obnovljeno v življenju vsakega od nas.

Božič v nas prebudi željo, da presežemo svoje vsakdanje vezi ljubezni in prijateljstva. Ko so nebesa proglasila »na zemlji mir ljudem, ki so [Gospodu] po volji«,¹⁰ slednje ni bilo mišljeno le za tiste, do katerih že čutimo ljubezen in naklonjenost. Dobrohotnost je prinašalo prijateljem, tujcem in celo sovražnikom. Božič je tudi čas odpuščanja, čas zdravljenja starih ran in obnove odnosov, ki so se izjalovili.

Božič je čas, ko omejimo domišljavost in ščuvanje, ko pokorimo kritiziranje, ko smo potrpežljivi in ko ne poudarjamo razlik med ljudmi. Vsem, ki so ali niso naše vere, bi morali izkazati iskreno prijateljstvo in s tem spolnjevati zapoved, glede katere je Bog preroku Mojzesu naročil, naj jo da izraelskim otrokom:

»Če pri tebi biva tujec v vaši deželi, ga ne zatirajte!

Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas!«¹¹

Božič je čas, ko se spomnimo, da smo vsi otroci Očeta v nebesih, ki je dal svojega edinorojenega Sina, da bi bili vsi odrešeni smrti, in ki je vsemu človeštvu po enakih pogojih ponudil blagoslove odrešenja in povzdignjenja.

Kot Kristusovi privrženci bi morali biti od vseh ljudi vsepovsod najbolj prijazni in najbolj uvidevni. Svoje otroke bi morali učiti prijaznosti in uvidevnosti do vseh. Seveda bi se morali izogibati takšnim združenjem in dejavnostim, ki sramotijo naše obnašanje oziroma nam slabijo vero in čaščenje. A to nas ne bi smelo odvrniti od skupnih prizadevanj z ljudmi vsakršnega prepričanja – z verniki in neverniki.

Predsednik Thomas S. Monson je pred nekaj desetletji izrekel naslednje besede:

»Pastirji so v starih časih iskali otroka Jezusa. Mi pa iščemo Jezusa Kristusa, svojega starejšega Brata, svojega Posrednika pri Očetu, svojega Odkupitelja, Avtorja našega odrešenja; njega, ki je bil od začetka pri Očetu; njega, ki je prevzel grehe sveta in tako voljno umrl, da bi mi lahko živeli večno. To je Jezus, ki ga iščemo.«¹²

Sveti iz poslednjih dni edinstveno izpolnjujemo pogoje, da vse leto lahko praznujemo odrešujoče sporočilo Jezusa Kristusa. Imamo dar Svetega Duha, poslanstvo slednjega pa je pričevati o Očetu in Sinu.¹³ Smo otroci Očeta v nebesih, ki je izjavil: »To je moje delo in moja slava – da uresničim človekovo nesmrtnost in večno življenje.«¹⁴ Preroki našega Odrešenika – ki je Jehova Stare zaveze, Gospod Izraelov Bog – pa so oznanjali njegov evangelij:

»[D]a je prišel na svet, in sicer Jezus, da bo za svet križan in da bo nosil grehe sveta in da bo svet posvetil in da ga bo očistil vse nepravičnosti;

da bi bili po njem a odrešeni vsi, ki mu jih je Oče dal v varstvo in so bili ustvarjeni po njem;

ki poveliča Očeta in odreši vsa dela njegovih rok.«¹⁵

Zato v njegovi obnovljeni Cerkvi izjavljamo, »da bo zaradi Kristusove odkupne daritve vse človeštvo lahko odrešeno [zaradi] poslušnost[i] evangelijskim zakonom in uredbam«.¹⁶ O tem pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.