Za pravične božič pomeni, da bo vse dobro
Božične duhovne minute Prvega predsedstva 2022
nedelja, 4. december 2022
Predsedniku Nelsonu in Prvemu predsedstvu se zahvaljujem za privilegij, da nocoj govorim. Naša družina je božične običaje praznovala v naši državi in v Franciji, Nemčiji in Braziliji. Kjerkoli živimo ostaja za vse nas, ki verjamemo v Jezusa Kristusa in mu sledimo, resnica enaka: radostimo se, da je on, ki je bil poklican od začetka, on, ki so ga že stoletja pričakovali, on, ki je bil Očetov Edinorojeni, prišel – ob poldnevu časa, v najskromnejših pogojih – prišel je. In ker je prišel, bodo milijarde ljudi, ki so živeli na tej zemlji, spet živeli in če se bodo tako odločili, bodo podedovali večno življenje, največjega od vseh Božjih darov.
V prelepi zgodbi njegovega rojstva ob božiču je veliko lekcij, ki se jih lahko naučimo.
Nocoj vam bom povedal naslednjo: Ob vseh skrbeh in negotovosti, težavah in stiskah, ki nas doletijo tukaj v tem zemeljskem življenju, bo za tiste, ki so pravični – ki verujejo in zaupajo v Gospoda – na koncu vse dobro.
Pomislite na naslednje čudovite zglede.
Pravična ženska po imenu Elizabeta in njen mož Zaharija, zdaj v svojih starejših letih, sta bila žalostna, ker nista bila blagoslovljena z otroki. Vendar sta bila zvesta in sta zaupala v Gospoda.
Čeprav v svetih spisih ni zapisano, kaj sta Zaharija in Elizabeta morda čutila in rekla drug drugemu, nam glasbena drama Savior of the World (Odrešenik sveta) pomaga razmišljati o tem, kaj je morda bilo v njunih srcih. Zaharija reče Elizabeti: »Nisva bila izbrana, da bi imela otroke. A še vedno zaupava v Gospoda.« In potem zapojeta: »Dal bom Bogu za večno, a ne, da spolni mojo voljo. /…/ Če se ne zgodi, da dajem mu za večno, pomeni, da čakal bom in gledal in videl. /…/ Dovolil bom, /…/ da vodi me naprej, /…/ dokler moje ure, dokler moji dnevi, dokler moja leta ne minejo.«1
Potem se je zgodil čudež. V svetih spisih je zapisano, da se je v templju Zahariju prikazal angel Gabriel. Angel je rekel: »Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez. /…/ In on sam bo /…/ ustvari[l] za Gospoda pripravljeno ljudstvo.«2
Zaharija je odgovoril: »Jaz sem /…/ star in moja žena je v letih.«3
Gabriel je odgovoril: »Ker pa nisi verjel mojim besedam, /…/ boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«4
Pomislite, kakšni občutki so prevzeli Elizabeto in Zaharija. Leta sta molila za otroke, a jih ni bilo. Še naprej sta spolnjevala zapovedi in zaupala v Gospoda. Nato se je Zahariju prikazal angel, a potem ni mogel govoriti. Morda se je začel spraševati o svojem stanju pred Gospodom. A ob dopolnjenem času se je rodil otrok. Zaharija je spet lahko govoril. In dete je postalo prerok Janez, ki je pripravil pot za Odrešenika. Ob vsej negotovosti in težavah je za pravične na koncu vse dobro.
Nadalje, v Božični zgodbi spoznamo Marijo, izvoljeno za mater Božjega Sina. A vendar je v njenem življenju prisotna skrb in negotovost. Gabriel se je prikazal Mariji in ji povedal za njeno plemenito poslanstvo. Marija je vprašala: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?«5 Gabriel je pojasnil, da bo nanjo prišla moč Svetega Duha in moč Najvišjega jo bo obsenčila in spočela bo Božjega Sina in ime mu bo Jezus.
Pomislite, kakšno radost in srečo je občutila, ker jo je obiskal Božji angel. Kakšno ponižnost, ko je premišljevala, da bo mati dolgo pričakovanega Mesija. A vendar, ko je povedala Jožefu, še ni bilo vse urejeno. Jožef je bil pravičen mož in ni hotel osramotiti Marije, a je bil negotov glede tega, kaj bi bilo prav narediti. V njegovi stiski in negotovosti je k njemu v sanjah prišel angel: »Jožef, /…/ ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.«6
Gotovo lahko razumemo Marijo, da je bila zaskrbljena in negotova, in se je spraševala, kako se bo ta najčudovitejši blagoslov zgodil. Tudi Jožef je bil zaskrbljen in negotov. A zdaj je bilo jasno, da morata skupaj po tej poti. Kako srečna je morala biti Marija, ker je vedela, da se je angel prikazal Jožefu. Kako srečen je moral biti Jožef, ker je vedel, da je to Božja volja. Ob negotovosti in težavah je za pravične na koncu vse dobro.
A kakor vemo, so ju še vedno čakale težave, vedno čakajo. Ko se je bližal čas Marijinega poroda, so Rimljani od Jožefa zahtevali, da se vrne v mesto Betlehem. Marija in Jožef sta se odločila, da bosta šla skupaj. Vsi imamo radi čudovito božično zgodbo. Ko sta prišla v Betlehem, v gostišču ni bilo prostora. Kako zaskrbljen je moral biti Jožef. Kako to? Zakaj mora Marija, izvoljena izmed vseh žena, Sina Najvišjega roditi na hlevskih tleh? Ali bo rojstvo potekalo brez težav oziroma zapletov?
Lahko bi se zdelo tako presenetljivo, tako nepravično. A dete je bilo rojeno; bilo je zdravo. Kot pripoveduje lepa Božična pesem: »V jaslih brez zibke rodil se je kralj, da Jezus za nas bi Zveličar postal.«7
Preden se je končala noč, se je angel prikazal pastirjem na polju in jim prinesel dobre novice o veliki radosti. In angeli so peli: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«8
Pastirji so šli v Betlehem, da bi našli dete Jezusa. In ko so našli otroka Kristusa, kakšno tolažbo in uteho sta morala občutiti Jožef in Marija, ko sta spoznala, da so imele težave, ki so jih obdajale, določen namen. Angeli so oznanili njegov prihod in njegovo plemenito poslanstvo. Po trudu in negotovosti je za pravične na koncu vse dobro.
Tudi v novem svetu so imeli pravični težave, negotovosti in skrbi. Prerok Samuel je prerokoval, da bo Odrešenikovo rojstvo pet let v prihodnosti in da bo dan znak, ko celo noč ne bo teme. Ko se je dan približal, je bilo načrtovano nepredstavljivo. Neverniki, ki so določili, da je čas potekel, so »določili dan, ko naj bi vse tiste, ki so /…/ verjeli [da bo Odrešenik prišel], usmrtili, če se ne bi zgodilo znamenje«.9 Neverniki so zasmehovali vernike: »[V]aša radost in vaša vera [sta bili] glede tega zaman.«10 Predstavljajte si nelagodje in zaskrbljenost pravičnih. Sveti spisi pravijo, da se je Nefi »priklonil do zemlje in glasno zaklical k Bogu za dobro svojega ljudstva«.11 In ko je Nefi molil, je k njemu »prišel Gospodov glas, rekoč: Dvigni glavo in se veseli; kajti glej, čas se je približal in to noč bo dano znamenje in jutri pridem na svet«.12
Sveti spisi razglasijo: »[B]esede, ki so prišle k Nefiju, [so se] izpolnile, /…/ kajti glejte, ob sončnem zatonu ni bilo teme. /…/ [In] vsi ljudje /…/ so bili tako silno osupli, da so popadali na zemljo. /…/ In /…/ vso tisto noč ni bilo teme, ampak je bilo tako svetlo, kakor bi bil poldan. /…/ [In] vedeli [so], da je to dan, ko naj bi se rodil Gospod.«13
Ob vseh težavah in vsej negotovosti bo za pravične – za tiste, ki zaupajo v Boga – na koncu, bodisi v tem življenju bodisi ko bomo pokleknili ob njegovih nogah, vse dobro.14
Če pomislimo na sveti trenutek Odrešenikovega rojstva, zakaj bi Gospod čakal prav do zadnje noči, da je Nefiju povedal, da se bo naslednji dan rodil? Lahko bi mu povedal tedne ali mesece vnaprej. Zakaj je Elizabeti in Zahariju namenil, da sta ostarela brez otrok, preden je potrdil, da se jima bo rodil prerok Janez? In zakaj se je morala Marija spraševati o poti pred sabo in Jožef o svojem mestu v tej zgodbi vseh zgodb? Zakaj vloge jasli in pastirjev in angelov niso bile znane, dokler se dogodki niso zgodili?
V predzemeljskem svetu je Gospod rekel: »In s tem jih bomo preizkusili, da bomo videli, ali bodo storili vse, kar jim bo Gospod, njihov Bog, zapovedal.«15 In v pregovorih: »Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«16
V naših časih negotovosti, v naših dneh stisk in težav, v naših borbah bodimo zvesti. Jezus je prišel tisto sveto noč. Je Odrešenik sveta, Princ miru, Kralj kraljev. Živi in »upanje in strahovi vseh teh let se snidejo z njim nocoj«.17 Pričujem, če bomo pravični, se bodo vse naše solze žalosti, težav in negotovosti sestale in popravile v njem, ljubljenem Božjem Sinu. »Radost svetu, prišel je Gospod.«18 V imenu Jezusa Kristusa, amen.