Braden kaže pot
Avtorica živi v Kaliforniji v ZDA.
Zgodba se je zgodila v Louisiani v ZDA.
Življenje na farmi aligatorjev je bilo krasno. A nekaj je manjkalo.
»Bodi pa vernim zgled.« (1 Timotej 4:12)
Braden in očka sta za aligatorje nosila težka vedra peletov na mesto za hranjenje. Glave aligatorjev so pokukale na površje in drsele proti njima. Ko sta Braden in očka prišla do mesta za hranjenje, je imelo nekaj aligatorjev odprta usta.
A Bradna ni bilo strah. Z očkom je bilo delo na farmi aligatorjev nekaj najboljšega.
»Čas za hranjenje!« je rekel Braden. Zajel je merico peletov in jih vrgel v vodo.
Hrsk! Hrsk! Pljusk!
Nekaj aligatorjev je pelete zgrabilo v zraku. Drugi so hlastnili po njih, ko so pristali v vodi. Braden in očka sta hrano metala v vodo, dokler vedra niso bila prazna.
»Hvala, ker si mi pomagal,« je rekel očka. »Pojdiva!« Kmalu bosta prišli misijonarki.«
Bradnova družina se je pred nekaj meseci začela pogovarjati z misijonarji. Misijonarji so bili Bradnu všeč! In rad se je učil o Cerkvi. Očka je bil član Cerkve, vendar v cerkev ni hodil prav pogosto. Mama in Braden se nista nikoli krstila.
»Prejšnji teden ste si zastavili cilj, da boste prebrali 18. poglavje Mozije,« je tistega večera rekla sestra Cox. »Kako vam je šlo?«
Mama in oče sta se spogledala in bila za trenutek tiho. »Ta teden sva bila zaposlena«,« je rekla mama.
»Jaz sem ga prebral!« je rekel Braden.
»Bravo!« je rekla sestra Blood in z iztegnjeno roko udarila ob njegovo. »Kako si se počutil, ko si ga prebral?«
Braden se je široko nasmehnil. »Res dobro. In molil sem o krstu. Zares se hočem krstiti.«
»To je super! Vem, da to zelo osrečuje nebeškega Očeta,« je rekla sestra Cox. Obrnila se je k Bradenovi mami. »Kaj o tem čutite vi?«
»Še vedno nisem prepričana. Mislim, da potrebujem malce več časa,« je dejala mama.
Braden je bil do konca lekcije malce žalosten. Želel si je, da bi bila oba njegova starša člana Cerkve. In želel si je, da bi bil član Cerkve tudi sam.
Ko sta misijonarki odšli, je staršem rekel, da to, kar je rekel, misli resno. »Zares se želim krstiti. In …« Braden je globoko vdihnil. »In zares želim, da me krsti očka.«
Čez nekaj trenutkov je spregovoril oče. »To si res želim tudi jaz.«
Mama je bila tiho. »Molimo o tem.«
Braden je z družino pokleknil in nebeškega Očeta vprašal, ali naj se z mamo krstita. Občutil je toplino in ljubezen.
Naslednjih nekaj tednov je vsak dan bral svete spise in molil. Sprva je bil vedno on tisti, ki je starše spraševal, ali bi z njim molila in brala. A kmalu sta ga začela spraševati onadva. Ko sta z očetom hranila aligatorje, sta se pogovarjala o svetih spisih ali o tem, kar sta se naučila v cerkvi. Z mamo sta se pogovarjala o misijonarskih lekcijah. Mama in oče sta se vsak dan zdela srečnejša.
Mama je nekega dne med lekcijo z misijonarkama izrekla besede, na katere je Braden čakal: »Želim se krstiti.«
Naslednjih nekaj tednov se je Braden počutil, kot da lebdi na oblakih.
Končno je napočil dan njunega krsta. Ko je Braden prišel iz vode, je občutil, kako nebeški Oče njega in njegovo družino ljubi. Močno je objel očeta.
Oče je Bradna privil tesno k sebi in zašepetal: »Hvala, ker si dober zgled in ker nam pomagaš. Rad te imam.«