Prijatelj prijatelju

Vsako breskev posebej

sestra Sharon Eubank

prva svetovalka v generalnem predsedstvu Društva za pomoč

Iz intervjuja z Amber Healey

Ko sem bila deklica, so naju s sestro starši vzeli v sadovnjak, ki ga je imela v lasti Cerkev. Tam smo bili, da bi pomagali obirati breskve. Splezali sva po visoki lestvi in se stegovali med gostim listjem, da sva z dreves obirali breskve.

Sprva sva bili navdušeni. Kmalu pa so naju zaradi puha na sadežih začele srbeti roke. Mami sva rekli: »Tega nočeva več delati. Dosti imava.«

Mami naju je vprašala, ali veva, kam gredo vse breskve. Ko sva rekli ne, nama je pojasnila.

»Vsako od teh breskev odnesejo v zgradbo, kjer jih prostovoljci dajo v pločevinke. Te pločevinke potem dajo ljudem, ki potrebujejo hrano. Cerkev vsako leto podari na tisoče pločevink hrane.«

S sestro naju srbeče roke nenadoma niso več skrbele. Pomagali sva ljudem, ki so potrebovali hrano! Potem sva z veseljem plezali po lestvah in obirali mehke oranžne sadeže.

Letos smo te prosili, da sodeluj pri pozivu Rok pomoči (gl. letošnjo januarsko številko Prijatelja). Če drugim služimo, kot je Kristus, je to ena najpomembnejših stvari, kar jih lahko narediš. Otroci na poseben način opazite ljudi v stiski in ponudite pomoč. Eno preprosto dejanje služenja sprva morda ni videti bogvekaj. A če si boste vsi otroci po svetu prizadevali, da bi našli načine za služenje, boste skupaj naredili osupljive stvari!