Pravi čaj ali mangov sok?
Avtorica živi v Kaliforniji v ZDA
Zgodba se je zgodila na Tajvanu.
»Zakaj nisi hotel čaja?« je vprašal Jiro.
»Stand for the right« (Zagovarjaj, kar je prav) (Children’s Songbook, 159).
Chung je hodil po živahni tajvanski ulici. Njegov prijatelj Jiro je bil tik ob njem. Ljudje so bili povsod! Kupci so na razprodajah iskali oblačila, otroci so se igrali, ljudje so hiteli mimo in govorili po telefonih. Chung je trdno držal šolsko torbo, da je ne bi izpustil.
»Ne morem verjeti, da je šolsko leto skoraj naokoli!« je rekel na glas, tako da ga je Jiro slišal.
»Vem! Pripravljen sem na zaključek pouka,« je rekel Jiro.
Chung in Jiro sta šla mimo stojnic, kjer so prodajali vsakovrstno hrano: pitajo in jagode, cvrčeče cmočke, kikirikijeve sladoledne zavitke. Povsod so se širile slastne vonjave! A Chung je premišljeval le, kako mu je vroče in kako je poten.
»Počutim se, kakor da bi bil v pečici!« je rekel.
»Tudi jaz,« je rekel Jiro. »Kupiva si kakšno pijačo.«
Prerinila sta se do stojnice, kjer so prodajali barvaste pijače.
Jiro je izvlekel nekaj denarja. »Dva boba čaja, prosim.«
Chung je vedel, da je pravi čaj proti Besedi modrosti. »Pravzaprav, bi lahko dobil mangov sok?« je rekel.
Jiro se je uzrl k njemu. Chung je začutil tesnobo. Ali Jiro misli, da je čuden, ker noče pravega čaja?
Ženska je Jiru izročila hladen boba čaj, Chungu pa mangov sok. Fanta sta se nato vrnila na ulico in šla proti domu.
Jiro je srkal svojo pijačo. »Zakaj nisi hotel pravega čaja? Tako dober je!«
Chung se je ugriznil v ustnico. »Hm, ne pijem pravega čaja.«
»Zakaj ne?«
Chung je razmišljal, kako bi odgovoril na vprašanje. Misijonarji so ga učili o Besedi modrosti. V Osnovni je izvedel, da mu bo spolnjevanje Besede modrosti pomagalo, da ga bo spremljal Sveti Duh.
»Verjamem v Boga in on želi, da skrbim za svoje telo. Prosi nas, naj ne pijemo pravega čaja ali kave ali alkohola,« je rekel Chung.
»Kako to veš?« je vprašal Jiro.
»To sem izvedel v cerkvi.«
Jiro je spet srknil pijačo. »Sliši se smešno. Saj je samo čaj! Ne bo ti škodil.«
Chungu se je v grlu naredil cmok. Kaj naj naredi, da bo Jiro razumel? Morda bi mu kdo v cerkvi lahko pomagal, da bi to pojasnil Jiru.
»Ali bi hotel kdaj z mano v cerkev? Hodim v Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Lahko bi se učil o Bogu in Jezusu Kristusu.«
Jiro je za hip premišljeval. »Mislim, da ne.«
»Prav,« je rekel Chung. Bil je malce žalosten, ker Jiro ni hotel z njim v cerkev. A je bil vseeno vesel, ker je pričeval.
Chungov učitelj, gospod Lin, je v šoli kasneje tisti teden vse prosil za pozornost. »Jutri je zadnji dan pouka. Ker ste letos vsi tako trdo delali, imam za vas presenečenje. Vsi bomo pili boba čaj!«
Ves razred se je razveselil. Vsi razen Chunga. Obsedel je kot kup nesreče. Učitelju bo še težje kot Jiru povedal, da ne pije pravega čaja! Vsi bodo prav kakor Jiro mislili, da je čuden.
Jiro je dvignil roko. »Gospod Lin? Chung ne pije pravega čaja. To spada k njegovi veri. Bi lahko raje dobil mangov sok?«
Gospod Lin se je obrnil k Chungu. »Chung, je to res?«
Chung je prikimal.
Gospod Lin se je nasmehnil. »Prav. Raje ti bom naročil sok.«
Chung in Jiro sta po šoli šla skupaj domov. »Hvala, ker si to naredil,« je rekel Chung.
Jiro se je nasmehnil. »Moj prijatelj si. Če je zate nekaj pomembno, je pomembno tudi zame.«
Ilustrirala Melissa Manwill