Pionirji v vsaki deželi
Vaha’i Tonga
Vzor v Tongi
Avtorici živita v Waikatu na Novi Zelandiji in v Utahu v ZDA.
Vaha’i je še naprej molil, nekega dne pa je bilo drugače.
Pokleknil je ob postelji, da bi izrekel molitev. Bil je njegov prvi večer v internatu in v sobi je bil z veliko drugimi fanti. Nihče od njih ni bil član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni kot on.
»Dragi nebeški Oče … je začel moliti v srcu. Vendar ni bilo lahko. Fantje so glasno govorili in se smejali.
»Hej, poglejte!« je zaklical eden od cimrov Akau. »Moli!«
Vaha’i se je nelagodno premaknil. Vedel je, da se Akau iz njega norčuje, a se je pretvarjal, da ga ne sliši. Še naprej je molil.
Ko je izvedel za evangelij, tudi njegovim starim staršem Cerkev ni bila všeč. V Osnovno je hodil s stricem ali prijatelji.
Ko je dopolnil dvanajst let, se je odločil, da se bo krstil. Stara starša sprva glede tega nista bila preveč zadovoljna. Nato pa je babica rekla: »Odslej si član tiste cerkve. Rada bi, da ji ostaneš zvest.«
Zdaj, ko je bil Vaha’i zdoma v šoli, je bil odločen, da bo naredil prav to. Zato je še naprej molil, celo ko so se drugi fantje iz njega norčevali.
Ko je nekega večera pokleknil, je zaslišal, da je nekaj drugače.
»Hej, bodite tiho! Vaha’i moli,« je rekel nekdo.
Zaključil je z molitvijo in odprl oči.
Na njegovi postelji je sedel Akau. »Tebi je to res pomembno, kajne?«
Vaha’i je prikimal. »Da, je.«
Po tistem so bili fantje tiho, kadar je molil. Kmalu je skupaj z njim pokleknil Akau. Pridružili so se tudi drugi fantje. Naposled so vsak večer pokleknili vsi fantje v sobi, da bi z njim molili.
Bil je srečen. Doma nikoli ni imel družinske molitve, zdaj pa jo je imel s sošolci!
Nekoč se je nečesa domislil. Približeval se je velik cerkveni sestanek. Lahko bi povabil prijatelje!
Po molitvi je vsem povedal za sestanek. »Imenuje se okrožna konferenca,« je dejal. »Ljudje se učijo o Jezusu. Vsi lahko pridete, če želite!«
Ker so morali iz šole, če so hoteli na sestanek, je vsak fant moral podpisati dokument, da je dobil dovoljenje. Vaha’i se je začudil, ko je videl, da je na seznamu sedeminsedemdeset imen!
V srcu je čutil toplino, ko je na konferenci sedel z vrstami sošolcev in poslušal govore. Tudi Akau in nekaj drugih je gotovo čutilo toplino. Po končani konferenci se jih je sedem hotelo krstiti!
Tisti večer je po molitvi s prijatelji molil tudi na samem. »Hvala, ker si me blagoslovil z dobrimi prijatelji,« je rekel nebeškemu Očetu. »In ker si mi pomagal, da sem dober vzor.«