Tvoja zgodba

Usedi se k njemu

Sierra F., 12 let, Utah, ZDA

Nekega dne sem v šoli slišala, da so nekega fanta ustrahovali. To me je užalostilo. Z nikomer ne bi smeli tako ravnati.

Kasneje tistega dne je imel naš razred zabavo. Fant, ki so ga prej ustrahovali, je prišel na zabavo in sedel sam. Ko sem ga videla, sem se spomnila, kaj se je zgodilo. Slišala sem glas, ki mi je rekel, naj se usedem k njemu. A nisem hotela biti edina, ki bi sedela ob njem. V redu bo, sem pomislila. Nikogar ne potrebuje, da bi sedel ob njem. Nisem se zmenila za ta občutek.

Spet sem zaslišala glas, močneje. Usedi se k njemu.

Pogledala sem fanta. Videti je bil osamljen in žalosten. Prav, sem pomislila. Ko sem se usedla k njemu, je bilo videti, da mu ni prijetno. Povedala sem mu, kako mi je ime, in ga vprašala, kako je njemu. Sprva sem bila živčna. Ko pa sva se pogovarjala, sem čutila mir. In on ni bil več videti osamljen ali žalosten.

Ko je moral iti nazaj v razred, sem rekla, da se bova pogovarjala še kasneje. Nasmehnil se je in rekel, prav. Učiteljica je prišla k meni in rekla: »Hvala, Sierra. To je bilo zelo prijazno.« Jaz sem samo pokimala.

Ostanek dneva je hitro minil, miren občutek pa me ni zapustil. Vedela sem, da sem ravnala prav. Včasih se do ljudi, ki so drugačni, ne obnašamo prav. Tega ne maram, a se zgodi.

Vsi smo Božji otroci. Do drugih bi morali biti prijazni. Če bomo to delali, vem, da nas bo Bog blagoslovil.

Ilustrirala Kristin Sorra