Pionirji v vsaki deželi
Harriet spozna misijonarja
Ali bi bila lahko spet z očkom?
Harriet je gledala očkovo sliko na steni. Minilo je osem mesecev, odkar je umrl. Spraševala se je, ali ga bo še kdaj videla. Močno ga je pogrešala.
Tok, tok, tok.
Harriet je odprla vrata njihovega majhnega stanovanja. Pred vrati sta stala dva fanta.
»Guten Tag! Živijo! Sva misijonarja Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. S tvojo družino bi se rada pogovarjala o Jezusu Kristusu.«
Harriet se je nasmehnila. Nekaj, kar sta rekla, je povzročilo, da je imela dober občutek. »Vprašala bom Mutti (mami).«
Harriet je poiskala Mutti. »Misijonarja sta pred vrati,« je rekla. »Z nami bi se rada pogovarjala o Jezusu.«
Mutti se je namrščila. »Povej jima, da nimamo časa.«
»A zdita se tako prijazna,« je rekla Harriet. »Ne bo trajalo dolgo.«
Mutti je pogledala uro. »Prav. Za nekaj minut.«
Misijonarja sta prišla noter in se pogovarjala z Mutti, Harriet in Harrietino sestro Carmen. Pripovedovala sta jim o Jezusu in o knjigi, imenovani das Buch Mormon, Mormonova knjiga. Potem sta dala Harrietini družini izvod, da bi brale.
»Mislim, da lahko preberemo nekaj strani,« je rekla Mutti in knjigo odprla. V nekaj naslednjih dneh je Mutti brala in brala. Nekaj delov je na glas prebrala Harriet in Carmen.
Želim si, da bi očka lahko to bral. Všeč bi mu bilo, je pomislila Harriet.
Ko sta misijonarja spet prišla, sta učila o Božjem načrtu. »Preden smo se rodili, smo živeli z Bogom. Na zemljo smo prišli, da se učimo in postanemo kakor on. Ko umremo, smo lahko ponovno z njim.«
Kaj pa očka? se je spraševala Harriet.
Misijonar je pogledal Harriet. »Ker je Jezus umrl in spet živel, bomo lahko s svojimi družinami za večno. Tudi z ljubljenimi, ki so umrli.«
Harriet je začutila upanje. Lahko bo spet z očkom! Tudi Mutti se je široko nasmehnila – prvič po dolgem času.
Misijonarji so še naprej učili Harriet, Mutti in Carmen. Šle so v cerkev. Harriet se je spoprijateljila s prijaznim fantom po imenu Dieter.
Zdaj se je zdelo, da v Harrietinem stanovanju v vsaki sobi sije sonce. Kmalu so se Harriet in njena družina odločile, da se bodo krstile.
Večer pred krstom je Harriet pokleknila z Mutti in Carmen, da bi molile. »Nebeški Oče,« je rekla Harriet, »tako smo hvaležne za misijonarje, za evangelij in našo družino. Komaj čakamo, da se krstimo.
Ko je Harriet odprla oči, se je ozrla na očkovo sliko in se nasmehnila. Komaj čaka, da ga bo nekega dne spet videla.