Koseijeva radost

David Dickson

cerkvene revije

Ta fant z Japonske rad razglaša evangelij.

Fotografija iz Getty Images

Igra klavir. Teče na kratke proge. Celo skače v daljino! A to niso edine občudovanja vredne vrline Koseija H., sedemnajstletnega fanta iz Nagasakija na Japonskem.

»On je eden najboljših misijonarjev med mladimi, kar jih poznam,« pravi sestra Mckenna Frasure, ki se je nedavno vrnila s služenja misijona na Japonskem, kjer živi Kosei. »Kosei ni nikoli prezrl priložnosti, da bi bil z misijonarji ali da bi na cerkvenih aktivnostih in družbenih omrežjih pričeval o Kristusu,« pravi.

Misijonarji so eni od Koseijevih najboljših prijateljev. In to niti najmanj ne preseneča, ko enkrat spoznate, kako zelo rad razglaša evangelij.

»Misijonarsko delo mi prinaša radost,« pravi Kosei. »Nefi nas je učil, da je sad drevesa življenja ‘od vsega najbolj zaželen’ (1 Nefi 11:22). Nekateri ljudje ta sad nemara zavrnejo. Kakorkoli, kot nekdo, ki pozna sladkost sadeža, želim evangelij razglašati ljudem okrog sebe.«

To, da evangelijske blagoslove deli z drugimi, je nemara eden največjih Koseijevih talentov.

Uspeh na družbenem omrežju

Ko je Kosei obiskoval tečaj za pripravo na misijon, je začutil še večjo željo, da bi evangelijske radosti delil s svojimi prijatelji. Začel je s spletom. Za objavljanje sporočil in vsebine, povezane z evangelijem, uporablja predvsem družbeno omrežje.

Več njegovih prijatelj se je odzvalo na te objave na družbenih omrežjih. Eden od prijateljev je stopil do Koseija in rekel: »Zanima me tvoja cerkev.«

Ta prijatelj je bil sprva le znanec, a se je njuno prijateljstvo kmalu poglobilo. »Na začetku me je spraševal o razlikah med njegovo vero in mojo,« pojasni Kosei. »Četudi z njim nisem pogosto govoril, sva po mojih objavah glede evangelija na družbenih omrežjih postala dobra prijatelja.«

Šport, hobiji in večna prijateljstva

Kosei svoje vere ne razglaša le preko družbenih omrežij. Ne pozabite, da je njegovo življenje polno aktivnosti. Ima veliko priložnosti za spoznavanje ljudi in sklepanje prijateljstev. In te priložnosti izkoristi za razglašanje evangelijske radosti.

»Enkrat sem na angleški tečaj, ki so ga misijonarji organizirali v cerkvi, povabil prijatelja iz športnega kluba,« pojasni Kosei. »Zelo se je spoprijateljil z misijonarji, ko se je učil angleško.«

Vendar se niso pogovarjali le pri lekcijah angleščine.

»Moj prijatelj je začel premišljevati o tem, zakaj so ti misijonarji, ki so bili približno njegovih let, opravljali prostovoljno delo in kot misijonarji služili na Japonskem. Naslednje vprašanje, ki ga je zastavil, je bilo, kaj misijonarje žene, da služijo. Zdaj je že slišal misijonarske lekcije in si še vedno dopisuje z misijonarji preko video klepeta.«

Kadar Kosei s prijatelji govori o evangeliju, skuša povedati toliko, kolikor jih zanima. »Na primer, najprej govorim o tem, kaj se zgodi po smrti, kaj je smisel življenja oziroma ali Bog obstaja,« pravi. »Potem se prilagodim glede na to, kaj jih zanima.«

Seveda ve, da vseh ne bo zanimalo. Doživel je neuspehe, tako kot vsi. Nekega dne je Kosei, potem ko mu je več prijateljev zastavilo vprašanja o Cerkvi, enemu od njih skušal izročiti cerkveno zgibanko. »Ta prijatelj pa je stekel iz učilnice na hodnik in se mi glasno posmehoval.

To me je globoko užalostilo,« pravi Kosei.

A ne dovoli, da bi ga malodušje ustavilo. Ve, da bo to, kar razglaša, za vedno blagoslovilo njihova življenja, če bodo prisluhnili.

Radost, ki ga žene

»V Kristusovih naukih občutim radost,« pravi Kosei. »Če teh naukov ne bi poznal, bi bilo moje življenje brez prave radosti.«

Ko usklajuje številne aktivnosti in zanimanja, ve, kako naj jih prednostno razvrsti. »Evangelij Jezusa Kristusa prinaša upanje v naša življenja in razodeva vse, kar naj bi delali,« pravi. »Celo tedaj, ko občutimo potrtost ali nam je težko, nam bo iskrena molitev prinesla mir in nam pomagala, da bomo pozitivno naravnani.«

Prav zato tako odločno evangelij razglaša ob vsaki priložnosti. Želi, da drugi izkusijo to, zaradi česar uživa vsak dan! »Iz vsega srca upam, da bo veliko ljudi imelo priložnost izkusiti to pravo radost,« pravi.

To, kar je najpomembnejše

Se razume, da razglašanje evangelija ne zavzema vsega njegovega časa. Kosei neutrudno dela tudi na drugih ciljih v življenju. Vsak dan marljivo trenira tek in dela vaje za moč. Ko se mora malce sprostiti, igra klavir. Prav tako uživa v naravi in rad preživlja čas z družino. »Rad sem zunaj v naravi z bratom in sestro – nikoli ne bom pozabil dneva, ko smo ulovili ribe in jih pojedli.«

Kosei vedno najde čas za najpomembnejše.

In za vsakogar, ki hoče delati isto, ima preprost nasvet: »Vodstvo prejmemo, ko spolnjujemo zapovedi. Če to delamo, nas Gospod okrepi. Strahove in tesnobo zamenjata upanje in samozavest. Če bomo odprli usta in se ne bomo sramovali evangelija, bodo ljudje spoznali Kristusovo ljubezen in navdala jih bo radost.«