Molitve za plavalna očala

Nekoč sem z očkom šla v Sigatoko na Fidžiju – čudovit kraj za plavanje v oceanu. Moja starša sta ločena, zato mami ni šla z nami. Preden sva odšla, mi je kupila vijolična plavalna očala. Čeprav so bila samo očala, je pričakovala, da bom zanje skrbela in jih prinesla nazaj.

Ob koncu drugega dne v Sigatoki sem ugotovila, da nimam plavalnih očal. Skrbelo me je, da sem jih izgubila v oceanu. Prvo, kar sem storila, je bilo, da sem molila, da bi jih našla. Občutila sem mir in vedela, da bo vse v redu.

O tem sem povedala samo bratu. On ne verjame v Boga in ker sem edina članica Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v družini, je pogosto kritiziral moja prepričanja. Rekel je: »Kje pa, ne boš jih dobila nazaj.« Rekla sem mu: »Molila sem o tem in vem, da bodo moje molitve uslišane.«

Naslednji dan sem med plavanjem preiskala vodo. Ko je napočil čas za odhod, očal še vedno nisem našla. Sprijaznila sem se, da jih verjetno ne bom našla, in se nebeškemu Očetu zahvalila za tolažbo in mir.

Potem pa je moj brat nenadoma vzkliknil. V rokah je držal moja vijolična sončna očala!

Moj brat še vedno ne verjame v evangelij, vendar sem hvaležna za tolažbo, moč in zagotovilo, ki jih prejmem, ko verjamem v nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa.

Shreya S., Suva, Fidži