Sisekelo Q.

15 let, Južna Afrika

Neprestano molim za uspeh in blaginjo svoje družine. A nekaj stvari se še ni izšlo, kakor sem upala. Začela sem se spraševati ali Bog sliši moje molitve. Ko sem postajala bolj negotova, sem molila redkeje. Mislila sem si: »Zakaj bi molila, če nič ne občutim?«

Potem pa sem nekega dne spoznala, da dvomim v Boga. On je bil vedno moj Oče v nebesih, moja največja opora in moč. Začela sem jokati. Ko sem tistega dne prišla domov, sem pokleknila k molitvi, ker sem se počutila duhovno in čustveno izgubljeno.

Po molitvi sem začutila tolažbo, toplino in ljubezen. Vedela sem, da je z menoj. Vem, da nebeški Oče vidi, s čim se spopadamo, in sliši naše molitve. Od tistega dne naprej sem razumela, da ima za mojo družino velike načrte – načrte, ki zahtevajo njegov čas in mojo potrpežljivost.