2010–2019
V pohvalo tistim, ki rešujejo
april 2016


V pohvalo tistim, ki rešujejo

Ko posnemamo Odrešenikovo ljubezen, nas bo zagotovo blagoslovil in napravil, da bomo v svojih pravičnih prizadevanjih, da bi rešili svoje zakonske zveze in okrepili svoje družine, uspešni.

Ko sem bil pred veliko leti v nemškem templju v Frankfurtu, sem opazil starejši par, ki sta se držala za roke. Pozorna nežnost in naklonjenost, ki sta si jo izkazovala, mi je ogrela srce.

Nisem povsem prepričan, zakaj se me je ta prizor tako globoko dotaknil. Morda je bila očarljiva ljubezen, ki sta si jo ta dva človeka izkazovala - prepričljiv simbol vztrajnosti in predanosti. Jasno je bilo, da sta skupaj že dolgo in da je njuna vzajemna naklonjenost še živa in močna.

Družba nadomestljivih

Mislim, da je drugi razlog, zakaj je ta ganljivi prizor v meni ostal tako dolgo, ta, ker je nasprotje nekaterim današnjim naravnanostim. V tako številnih družbah po svetu se vse zdi nadomestljivo. Brž ko se nekaj začne kvariti ali se obrabi - ali ko se tega preprosto naveličamo - to odvržemo in nadomestimo z nečim boljšim - nečim novejšim ali bolj svetlikajočim.

To delamo s prenosnimi telefoni, oblačili, avtomobili - in, tragično, celo z odnosi.

Čeprav je v tem, da se v življenju znebimo materialnih svari, ki jih nič več ne potrebujemo, nemara vrednota, pa ko pride do stvari večnega pomena - naših zakonov, družin in vrednot - misel, da bi izvirnik zamenjali v korist sodobnega, lahko prinese hudo obžalovanje.

Hvaležen sem, da pripadam cerkvi, ki ceni zakonsko zvezo in družino. Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so po vsem svetu poznani po tem, da imajo ene najboljših zakonskih zvez in družin, kar jih je moč najti. Verjamem, da gre to delno pripisati dragocenim resnicam, ki jih je obnovil Joseph Smith, da so zakonske zveze in družine mišljene za večno. Namen družin ni le, da stvari tukaj na zemlji potekajo bolj gladko in da jih odvržemo, ko gremo v nebesa. Temveč so red nebes. So odmev celestialnega vzorca in posnemanje večne Božje družine.

Toda močne zakonske zveze in družinski odnosi se ne zgodijo zgolj zato, ker smo člani Cerkve. Zanje je potrebno stalno, namerno delo. Nauk o večnih družinah nas mora navdihovati, da svoja najboljša prizadevanja posvetimo reševanju in bogatenju naših zakonskih zvez in družin. Občudujem in ploskam tistim, ki so te kritične in večne odnose ohranili in razvijali.

Danes bi rad spregovoril v pohvalo tistim, ki rešujejo.

Reševanje zakonskih zvez

Z leti sem izvedel uredbe pečatenja za veliko upajočih in ljubečih parov. Nikdar nisem srečal nikogar, ki bi drug drugega preko oltarja gledala, kakor da se bosta ločila in si strla srce.

Na žalost nekateri to naredijo.

Ko se dnevi množijo in se barve romantične ljubezni spremenijo, so takšni, ki počasi prenehajo misliti na srečo drugega in začnejo opažati majhne napake. V takšnem okolju nekatere zapelje tragično sklepanje, da njihov zakonec ni dovolj pameten, dovolj zabaven ali dovolj mlad. In nekako dobijo zamisel, da jih to opravičuje, da se začnejo ozirati naokrog.

Bratje, če se to kakor koli približa vašemu opisu, vas svarim, da ste na poti, ki vodi v razdrte zakone, razdrte domove in zlomljena srca. Rotim vas, da prenehate zdaj, da se obrnete in se vrnete na varno pot integritete in zvestobe zavezam. In seveda ista načela veljajo za naše drage sestre.

Torej, le eno besedo tistim našim samskim bratom, ki sledijo utvari, da morajo najti »popolno žensko«, preden bodo začeli resno dvoriti ali se poročili.

Moji ljubi bratje, naj vas spomnim, ali res mislite, da bi se, če bi popolna ženska obstajala, tako zelo zanimala za vas?

Po Božjem načrtu sreče ne iščemo toliko nekoga popolnega, temveč nekoga, s komer bomo vse življenje s skupnimi prizadevanji ustvarili ljubeč, trajen in popolnejši odnos. To je cilj.

Bratje, tisti, ki zakon rešujejo, razumejo, da je za to potreben čas, potrpežljivost in predvsem blagoslovi odkupne daritve Jezusa Kristusa. Biti morate prijazni, ne zavidati, ne iskati svojega, ne biti zlahka izzvani, ne misliti hudega in se radostiti resnice. Drugače rečeno, za to je potrebna dobrotljivost, čista Kristusova ljubezen.1

Vse to se ne bo zgodilo kar v trenutku. Trdni zakoni se gradijo opeko za opeko, dan za dnem, vse življenje.

In to je dobra novica.

Kajti ne glede kako prazen je morda vaš odnos v tem trenutku, če boste vztrajno dodajali kamenčke prijaznosti, sočutja, poslušanja, žrtvovanja, razumevanja in nesebičnosti, bo naposled pričela rasti velikanska piramida.

Če je videti, da bo trajalo večno, si zapomnite: srečni zakoni naj bi trajali večno! Zatorej bodite neutrudni v dobrih delih, kajti polagate temelje velike [zakonske zveze]. In iz majhnega izhaja to, kar je veliko.«2

Delo bo nemara postopno, vendar ni treba, da je brez veselja. Če tvegam in izrečem očitno, da dejansko do ločitve le redko pride, kadar sta mož in žena srečna.

Zatorej bodite srečni!

In bratje, svojo ženo osupnite tako, da delate to, kar jo osrečuje.

Tisti, ki svoj zakon rešujejo, se odločijo za srečo. Medtem ko je res, da nekatere vrste kronične depresije potrebujejo posebno zdravljenje, mi je všeč tale del modrosti Abrahama Lincolna: »Veliko ljudi je tako srečnih, kakor se odločijo biti.« To se lepo ujema s temle iz svetih spisov: »Iščite in boste našli!«3

Če pri zakoncu iščemo nepopolnosti ali v zakonu to, kar nas moti, jih bomo zagotovo našli, ker imamo vsi kakšno. Po drugi strani pa, če iščemo dobro, ga bomo zagotovo našli, ker ima vsak tudi veliko dobrih lastnosti.

Tisti, ki zakonske zveze rešujejo, izpulijo plevel in zalivajo cvetlice. Proslavijo majhna dejanja milosti, ki netijo blaga čustva dobrotljivosti. Tisti, ki zakonske zveze rešujejo, rešujejo prihodnje rodove.

Bratje, spomnite se, zakaj ste se zaljubili.

Vsak dan delajte, da bo vaša zakonska zveza močnejša in srečnejša.

Moji dragi prijatelji, kar najbolj se potrudimo, da bomo prišteti med tiste posvečene in srečne duše, ki svoje zakonske zveze rešujejo.

Rešimo svojo družino

Danes bi rad spregovoril tudi v pohvalo tistim, ki rešujejo svoje družinske odnose. Vsako družino je treba rešiti.

Kakor koli čudovito že je, da je ta Cerkev poznana po svojih močnih družinah, pogosto čutimo, da to gotovo velja za vsako družino svetih iz poslednjih dni razen za našo. Dejanskost pa je takšna, da popolnih družin ni.

Vsaka družina ima trenutke nelagodja.

Kakor takrat, ko vas starši prosijo, da napravite njihov »selfi«, ali ko vaša prateta vztraja, da ste še vedno samski zato, ker ste preveč izbirčni, ali ko vaš trmasti svak misli, da je njegov politični pogled evangelijski pogled, ali ko vaš oče poskrbi za družinsko sliko, na kateri so vsi oblečeni kot liki iz njegovega najljubšega filma.

In dobite kostum Chewbacca.

Takšne so družine.

Lahko imamo enako skupino genov, vendar nismo enaki. Imamo edinstvene duše. Naše izkušnje na nas vplivajo različno. Rezultat pa je, da vsak od nas drugačen.

Namesto da poskušamo vsakogar prisiliti, da bi bil po našem okviru, se lahko odločimo, da bomo te razlike proslavili in jih cenili, ker nam življenje bogatijo in nas stalno presenečajo.

Vendar se včasih družinski člani odločajo za to ali delajo to, kar je nepremišljeno, boleče in nemoralno. Kaj naj naredimo v takšnih primerih?

Niti ena rešitev ne pokrije vseh situacij. Tisti, ki svoje družine rešujejo, so uspešni zato, ker se posvetujejo z zakoncem in družino, iščejo Gospodovo voljo in prisluhnejo šepetu Svetega Duha. Vedo, da to, kar je prav za eno družino, morda ne bo prav za drugo.

Vendar je nekaj, kar je prav v vsakem primeru.

V Mormonovi knjigi izvemo za ljudstvo, ki je odkrilo skrivnost sreče. Več rodov »ni bilo prepirov. /.../ In zagotovo ne bi moglo biti srečnejšega ljudstva med vsemi ljudstvi, ki jih je bila ustvarila Božja roka.« Kako so to naredili? »Zavoljo Božje ljubezni, ki je prebivala v srcih ljudi.«4

S kakršnimi koli težavami se sooča vaša družina, karkoli morate razrešiti, je začetek in konec rešitve dobrotljivost, čista Kristusova ljubezen. Brez te ljubezni se borijo celo na videz popolne družine. Z njo uspejo celo družine z velikimi izzivi.

»Ljubezen nikoli ne mine.«5

To drži za reševanje zakonskih zvez! To drži za reševanje družin!

Ponos dajte na stran

Veliki sovražnik dobrotljivosti je ponos. Ponos je eden največjih vzrokov za težave v zakonih in družinah. Ponos je vzkipljiv, neprijazen in zavida. Ponos pretirava z lastno močjo in prezre vrline drugih. Ponos je sebičen in se ga zlahka izzove. Ponos predvideva zlo namero, kjer je ni, in lastne šibkosti skriva za pametnimi izgovori. Ponos je ciničen, pesimističen, jezen in nepotrpežljiv. Resnično, če je dobrotljivost čista Kristusova ljubezen, potem je ponos zagotovo Satanova značajska lastnost.

Ponos je splošna človeška šibkost. Vendar ni del naše duhovne dediščine in nima mesta med brati z Božjim duhovništvom.

Življenje je kratko, bratje. Obžalovanja lahko trajajo dolgo - nekateri bodo čutili posledice, ki odzvanjajo skozi večnost.

To, kako ravnate z ženo ali otroki ali starši ali brati in sestrami, lahko vpliva na prihodnje rodove. Kakšno zapuščino bi radi pustili potomcem? Zapuščino osornosti, maščevanja, jeze, strahu ali osame? Ali zapuščino ljubezni, ponižnosti, odpuščanja, sočutja in duhovne rasti?

Vsi si moramo zapomniti: »Neusmiljena je namreč sodba za tistega, ki ne izkazuje usmiljenja.«6

Zavoljo družinskih odnosov, zavoljo vaše duše, prosim, bodite usmiljeni, kajti »usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo«7.

Ponos dajte na stran.

Če se opravičite svojim otrokom, ženi, družini ali prijateljem, to ni znamenje šibkosti, temveč moči. Ali je to, da imate prav, pomembnejše od tega, da spodbujate okolje vzgoje, ozdravljenja in ljubezni?

Gradite mostove; ne podirajte jih.

Četudi niste v zmoti - morda zlasti kadar niste v zmoti - dovolite ljubezni, da slavi zmago nad ponosom.

Če boste to naredili, bo vsaka nadloga, s katero se soočate, minila, in zaradi Božje ljubezni v vašem srcu bodo prepiri zbledeli. Ta načela za reševanje odnosov veljajo za vse nas ne glede na to, ali smo poročeni, ločeni, ovdoveli ali samski. Vsi smo lahko odrešeniki močnih družin.

Največja ljubezen

Bratje, v svojih prizadevanjih, da bi rešili svoje zakonske zveze in družine, v vsem sledimo vzoru tistega, ki rešuje nas. Odrešenik je naše duše osvojil z ljubeznijo.8 Jezus Kristus je naš Učitelj. Njegovo delo je naše delo. To je delo odreševanja in začne se doma.

Ljubezen, ki je platno načrta odrešitve, je nesebična in si prizadeva za dobro drugih. To je ljubezen, ki jo ima nebeški Oče do nas.

Ko posnemamo Odrešenikovo ljubezen, nas bo zagotovo blagoslovil in napravil, da bomo v svojih pravičnih prizadevanjih, da bi rešili svoje zakonske zveze in okrepili svoje družine, uspešni.

Naj vas Gospod blagoslovi v vaših neumornih in pravičnih prizadevanjih, da bi se vas prištelo med tiste, ki rešujejo. To je moja molitev v imenu Jezusa Kristusa, amen.