Jutri bo Gospod med vami delal čudeže
Ljubite! Vztrajajte! Zaupajte! Verjemite! Razvijajte se! Nebesa vas bodo spodbujala danes, jutri in vedno.
Bratje in sestre, ali si sploh lahko zamislite - ali imate sploh kakšno predstavo oziroma slutnjo - kako močno vas imamo radi? Deset ur gledate, osredotočeni na obraz za obrazom, ki si sledijo za govorniškim pultom, vendar vas teh istih deset ur mi, sedeč za tem govorniškim pultom, pozorno spremljamo. Navdušili ste nas do dna naših duš, najsi gre za 21.000 vas tu v Konferenčnem središču ali množice v zgradbah za bogoslužje in kapelah, ali navsezadnje za milijone v domovih po vsej zemeljski obli, zbranih pred družinskimi računalniškimi ekrani. Tukaj, tam, uro za uro, v najboljših nedeljskih oblačilih, kar najboljši. Pojete in molite. Poslušate in verjamete. Ste čudež te Cerkve. In radi vas imamo.
Kako izredno generalno konferenco smo imeli! Še posebej smo bili blagoslovljeni z navzočnostjo predsednika Thomasa S. Monsona in s preroškimi sporočili. Predsednik, imamo vas radi, molimo za vas, zahvaljujemo se vam, predvsem pa vas podpiramo. Hvaležni smo, da ste nas učili s svojima čudovitima svetovalcema in tako številnimi drugimi velikimi voditelji in voditeljicami. Poslušali smo izjemno glasbo. Vneto se je molilo za nas in se nas rotilo. Gospodov Duh je bil zares prisoten v velikem obilju. V vseh pogledih je bil to navdihujoč konec tedna.
Torej, zavedam se nekaj težav. Prva je, da sem edini, ki stoji med vami in sladoledom, ki ga imate vedno pripravljenega ob zaključku konference. Drugo možno težavo je ujela ta fotografija, ki sem jo nedavno videl na spletu.
Opravičujem se vsem otrokom, ki se sedaj skrivajo pod zofo, vendar je dejstvo, da nihče od nas ne želi, da bi bilo jutri ali pojutrišnjem konec vseh čudovitih občutkov, ki smo jih imeli ta konec tedna. Radi bi se trdno oklenili duhovnih vtisov, ki jih občutimo, in navdihnjenih naukov, ki smo jih slišali. Vendar je v življenju neizbežno, da se po nebeških trenutkih neizogibno vrnemo na zemljo, če smem tako reči, kjer nas včasih spet pričakajo neugodne okoliščine.
Avtor Pisma Hebrejcem nas je na to opozoril, ko je napisal: »Spomnite se prejšnjih dni. Potem ko ste bili razsvetljeni, že ste v trpljenju prestali velik boj.«1 Potem ko smo prejeli razsvetljenje, se stiske lahko zgodijo na veliko načinov in vsakemu od nas. Zagotovo je vsak misijonar, ki je kdaj služil, kmalu spoznal, da življenje na misijonu ne bo čisto takšno, kakršno je v čistem vzdušju središča za usposabljanje misijonarjev. Tako tudi vsak od nas, ki je odšel s prijetnega tempeljskega obreda oziroma po zaključku posebno duhovnega zakramentnega sestanka.
Spomnite se, da je Mojzes, ko je prišel z gore Sinaj, kjer je imel edinstveno izkušnjo, videl, da se je njegovo ljudstvo »pokvarilo« in »hitro [krenilo] s pota«2. Bili so ob vznožju gore in prav tisto uro, ko je Jehova na vrhu gore govoril Mojzesu: »Ne imej drugih bogov poleg mene!« in »Ne delaj si rezane podobe!«3 vneto izdelovali zlato tele, da bi ga častili. Mojzes tisti dan ni bil zadovoljen s svojo čredo tavajočih Izraelcev!
Jezus je med svojim zemeljskim delovanjem Petra, Jakoba in Janeza vzel na goro spremenitve, kjer je, kot pravijo sveti spisi, »njegov obraz ... zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč«4. Nebo se je razprlo, prišla sta starodavna preroka in Bog Oče je spregovoril.
Kaj je odkril Jezus, ko je po tej celestialni izkušnji prišel z gore? No, najprej je našel učence, ki so se zaradi neuspešnega blagoslova, ki ga je dobil deček, prepirali z nasprotniki. Potem je poskušal prepričati dvanajstere - neuspešno, kot se je izkazalo - da bo kmalu izročen krajevnim voditeljem, ki ga bodo umorili. Nato ga je nekdo opomnil, da je čas za plačilo davka, ki je bil takoj plačan. Nato je moral pograjati nekaj bratov, ker so se prepirali o tem, kdo bo največji v nebeškem kraljestvu. Vse to ga je privedlo do tega, da je v nekem trenutku rekel: »O neverni rod! Do kdaj vas bom prenašal?«5 Med svojim delovanjem se je to vprašal več kot enkrat. Ni čudno, da je hrepenel po pobožni samoti gorskih vrhov.
Zavedajoč se, da se moramo vsi spustiti z izkušenj na višavah, da bi se spoprijeli z običajnimi življenjskimi nestanovitnostmi, naj vas ob zaključku generalne konference takole spodbudim.
Prvič, če v prihodnjih dneh v ljudeh okrog sebe ne boste videli samo omejitev, temveč boste tudi v svojem življenju našli to, kar še ne izpolnjuje meril, ki ste jih v sporočilih slišali ta konec tedna, naj vas v duhu ne potre in ne obupajte. Evangelij, Cerkev in ta čudovita polletna zborovanja naj bi vam vlivali upanje in navdih. Njihov namen ni, da bi vam jemali pogum. Samo nasprotnik, sovražnik nas vseh, bi nas poskušal prepričati, da so ideali, opisani na generalni konferenci, moreči in nestvarni, da se ljudje v resnici ne izboljšajo, da v resnici nihče ne napreduje. In zakaj nam Lucifer to govori? Zato, ker ve, da se sam ne more izboljšati, da sam ne more napredovati, da v svetovih brez konca nikoli ne bo imel svetlega jutrišnjega dne. Je nesrečen mož, ki ga vežejo večne omejitve in ki hoče, da bi bili nesrečni tudi vi. No, temu ne nasedajte! S pomočjo daru odkupne daritve Jezusa Kristusa in moči nebes se lahko izboljšamo in pri evangeliju je čudovito to, da dobimo zasluge za prizadevanje, tudi če nam vedno ne uspe.
Ko je v prvih dneh Cerkve prišlo do prerekanja glede tega, kdo je upravičen do nebeških blagoslovov in kdo ni, je Gospod preroku Josephu Smithu razodel, da so Božji darovi dani v korist tistih, ki ga ljubijo in izpolnjujejo vse njegove zapovedi, in tistih, ki si to prizadevajo delati.6 O, ali nismo vsi hvaležni za ta dodatni pogoj »in ... si to prizadevajo delati«! To je tisto, kar nas v življenju rešuje, saj je včasih vse, kar lahko ponudimo! Malce v tolažbo nam je lahko dejstvo, da Bog, če bi nagrajeval samo popolnoma zveste, ne bi imel dolgega seznama.
Jutri in vse dni potem se, prosim, spomnite, da Gospod blagoslavlja tiste, ki se hočejo izboljšati, ki sprejmejo potrebo po zapovedih in jih poskušajo izpolnjevati, ki krščanske vrline cenijo in si jih po svojih najboljših močeh prizadevajo pridobiti. Pri tem prizadevanju se ne spotikate samo vi, ampak se vsi; Odrešenik vam stoji ob strani in vam pomaga vztrajati. Če padete, zberite njegovo moč. Vzkliknite, kot je Alma: »O Jezus, ... bodi milosten z menoj!«7 Pomagal vam bo vstati. Pomagal vam bo, da se boste pokesali, izboljšali, popravili vse, kar morate popraviti, in vztrajali. Precej hitro boste v tem, za kar si prizadevate, uspeli.
Gospod je rekel, da bo za nas storil, kar si želimo.
Zapovedal nam je, naj zaupamo v tistega Duha, ki ljudi vodi, da delajo dobro, da delajo pravično, da hodijo ponižno, da presojajo pravično. ...
Potem bomo, kar bomo od njega želeli pravično prejeli.8
Ta nauk mi je všeč! Vedno znova pravi, da bomo blagoslovljeni zaradi želje, da bi delali dobro, celo ko si dejansko prizadevamo, da bi bili takšni. In spomni nas, da moramo, če hočemo biti teh blagoslovov vredni, poskrbeti, da jih ne odrečemo drugim: bodimo pravični, nikoli nepravični, nikoli krivični; bodimo ponižni, nikoli domišljavi, nikoli ošabni; presojajmo pravično, nikoli hinavsko, nikoli nepravično.
Bratje in sestre, prva velika zapoved vse večnosti je, naj ljubimo Boga z vsem srcem, vnemo, mišljenjem in močjo - to je prva velika zapoved. Prva velika resnica vse večnosti pa je, da nas Bog ljubi z vsem srcem, vnemo, mišljenjem in močjo. Ta ljubezen je temeljni kamen večnosti in morala bi biti temeljni kamen našega vsakdanjega življenja. Samo s to gotovostjo, ki gori v naši duši, imamo resnično lahko še naprej samozavest, da se trudimo izboljšati, da si prizadevamo za odpuščanje grehov in da to milost izkažemo bližnjim.
Predsednik George Q. Cannon je nekoč dejal: »Ne glede kako resna je preizkušnja, kako globoka žalost, kako velika stiska, nas [Bog] ne bo nikdar zapustil. Nikoli nas ni in nas nikoli ne bo. Tega ne more storiti. Tega ni v njegovem značaju. ... [Vedno] nam bo stal ob strani. Morda bomo morali skozi gorečo peč; morda bomo morali skozi globoke vode; vendar nam ne bo prišlo do živega. Iz vseh teh preizkušenj in težav bomo izšli boljši in čistejši.«9
Zaradi te sijajne predanosti, ki iz nebes odzvanja kot velika stalnica v našem življenju, ki se najjasneje in najpopolneje odraža v življenju, smrti in odkupni daritvi Gospoda Jezusa Kristusa, lahko torej ubežimo posledicam tako greha kot neumnosti - naše ali drugih - kakor koli nas že doletijo v vsakdanjem življenju. Če srce predamo Bogu, če imamo Gospoda Jezusa radi, če po najboljših močeh živimo po evangeliju, potem bo jutri - in vsak dan zatem - čudovit, tudi če ga ne bomo vedno prepoznali kot takega. Zakaj? Ker tako želi nebeški Oče! Rad bi nas blagoslovil. Nagrajujoče, obilja polno in večno življenje je pravi namen njegovega milostnega načrta za njegove otroke! To je načrt, ki temelji na resnici: »Da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.«10 Ljubite! Vztrajajte! Zaupajte! Verjemite! Razvijajte se! Nebesa vas bodo spodbujala danes, jutri in vedno.
»Mar ne veš, ali nisi slišal,« je vzkliknil Izaija.
»Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. ...
Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli. ...
Kajti ... Gospod, ... Bog [te bo držal] za desnico in [ti rekel]: Ne boj se, jaz ti bom pomagal.«11
Bratje in sestre, naj nas ljubeči nebeški Oče jutri blagoslovi, da se bomo spomnili, kako smo se počutili danes. Naj nas blagoslovi, da si bomo potrpežljivo in vztrajno prizadevali za ideale, ki so nam jih oznanili ta konferenčni konec tedna, vedoč, da bo Božja ljubezen in zanesljiva pomoč z nami tudi, ko se bomo borili- ne, z nami bo še posebej, ko se bomo borili.
Če se evangelijska merila zdijo visoka in se osebno izpopolnjevanje, ki je potrebno v prihodnjih dneh, zdi nedosegljivo, se spomnite, kako je Jozue spodbujal svoje ljudstvo, ko se je soočilo s strašno prihodnostjo. »Posvetite se,« je rekel, »kajti jutri bo Gospod delal velika znamenja sredi med vami.«12 Razglašam prav to obljubo! To je obljuba te konference. To je obljuba te Cerkve. To je obljuba tistega, ki izvaja te čudeže, ki se imenuje »Čudoviti svetovalec, Močni Bog, ... Knez miru«13. O njem pričujem. Sem njegova priča. In njemu ta konferenca stoji kot zaveza o nenehnem delu v teh velikih poslednjih dneh. V imenu Jezusa Kristusa, amen.