Čast možu
Kako obilno smo blagoslovljeni, da vemo vse, kar vemo, ker imamo Josepha Smitha, preroka tega zadnjega časovnega razdobja.
Moji dragi bratje in sestre, počaščen sem, ker sem ta dopoldan z vami. Molim, da me bo Gospod blagoslovil.
Moje oči niso, kakršne so bile. Šel sem na pregled k očesnemu zdravniku in rekel: »Ne vidim na teleprompter.«
Ona pa je rekla: »No, vaše oči so stare. Ne bodo se spremenile.«
Zato se bom kar najbolj potrudil.
Rad bi vam povedal nekaj, o čemer premišljujem. Zdi se, da sem zadnjih nekaj mesecev imel v mislih preroka Josepha. Sedel sem in razmišljal o njegovi veličastni odgovornosti, da je postal prerok v tem razdobju polnosti časov.
Mislim, kako hvaležni smo kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, da je Joseph Smith, fant, ki je želel vedeti, kaj naj stori, da mu bodo grehi odpuščeni, zbral pogum, da je šel v gozdič v bližini svojega doma v Palmyri v New Yorku, in tam pokleknil k molitvi, in – po njegovih besedah – prvič molil na glas (gl. Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:14).
Ob tisti priliki, ko se je Joseph spustil na kolena tam, čemur rečemo sveti gaj, so se odprla nebesa. Dve bitji, svetlejši kot opoldansko sonce, sta se pojavili pred njim. Eden mu je spregovoril in rekel: »[Joseph,] to je moj ljubljeni Sin. Poslušaj ga!« (Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:17) Tako se je začela obnova polnosti večnega evangelija Jezusa Kristusa.
Ker je Jezus, naš Odrešenik in Odkupitelj, govoril Josephu in odprl to časovno razdobje, v katerem zdaj živimo, pojemo hvalnico »Čast možu, ki govoril je z Gospodom!« (»Čast možu«, Hvalnice in otroške pesmi, 50) Gospodu se zahvaljujemo za Josepha Smitha in njegov pogum, da je leta 1820 šel v tisti gozdič v bližini svojega doma v Palmyri v New Yorku.
Razmišljal sem o vseh čudovitih stvareh, ki jih vemo, in vseh stvareh, ki jih imamo. Moji ljubi bratje in sestre, to dopoldne vam pričujem, kako obilno smo blagoslovljeni, da vemo vse, kar vemo, ker imamo Josepha Smitha, preroka tega zadnjega časovnega razdobja.
Razumemo namen življenja, tega, kdo smo.
Vemo, kdo je Bog; vemo, kdo je Odrešenik, ker imamo Josepha, ki je še kot fant šel v gozdič, in si prizadeval za odpuščanje svojih grehov.
Mislim, da je ena najveličastnejših in najčudovitejših stvari, ki jih lahko kdorkoli na tem svetu ve – da sta se naš nebeški Oče in Gospod Jezus Kristus razodela v teh poslednjih dneh in da je bil Joseph Smith vzgojen, da je obnovil polnost večnega evangelija Jezusa Kristusa.
Imamo Mormonovo knjigo. Kako čudovit in čudežni dar je Mormonova knjiga za članstvo Cerkve. Je še ena priča, še ena zaveza, da Jezus je Kristus. Imamo jo, ker je bil Joseph vreden, da je šel po plošče, dobil navdih iz nebes, da jih je prevedel z Božjim darom in močjo, in knjigo dal svetu.
Čeprav je moje sporočilo to dopoldne preprosto, je globoko, in polno ljubezni do preroka Josepha Smitha in do vseh tistih mojih bratov in sester, ki ga podpirajo in so ga bili pripravljeni podpirati v njegovi mladosti.
To dopoldne bi rad izkazal spoštovanje njegovi materi. Vedno sem menil, kako čudovito je bilo, da je Josephu mati Lucy Mack Smith, ko je po doživetju v svetem gaju prišel domov in ji povedal, kaj se je zgodilo, verjela.
Hvaležen sem za njegovega očeta, njegove brate in sestri ter njegovo družino, ki ga je podpirala pri tej velikanski odgovornosti, ki mu jo je naložil Gospod, da je postal prerok, da je ponovno obnovil polnost večnega evangelija Jezusa Kristusa na zemlji.
Zato to dopoldne pričujem, da vem, da je Jezus Kristus Odrešenik in Odkupitelj sveta. Vem tudi, da sta se nebeški Oče in Gospod Jezus Kristus prikazala in govorila Josephu ter ga pripravila, da je postal prerok.
Čudim se in prepričan sem, da se čudite tudi številni od vas, kako blagoslovljeni smo, da vemo, kar vemo o namenu našega življenja, zakaj smo tukaj, kaj bi morali poskušati delati v vsakdanjem življenju. Smo v postopku, ko se poskušamo pripraviti, vsak dan posebej, da bi bili malo boljši, malo bolj prijazni, malo bolj pripravljeni za tisti dan, ki bo gotovo prišel, ko se bomo vrnili v navzočnost našega nebeškega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.
Ta se meni malo bolj približuje. Kmalu bom star 95 let. Moji otroci mi govorijo, da mislijo, da sem nekatere dni precej starejši kot to, ampak to je v redu. Trudim se po svojih najboljših močeh.
Ampak skoraj 50 let, bratje in sestre, sem imel privilegij, da sem potoval po vsem svetu pri svojih zadolžitvah kot generalni voditelj Cerkve. To je bil čudovit blagoslov. Mislim, da sem bil skoraj na vseh koncih sveta. Srečeval sem se s cerkvenimi člani po vsem svetu.
O, kako vas imam rad. Kako veličastna izkušnja je bila to – da sem gledal vaše obraze, bil v vaši prisotnosti in občutil vašo ljubezen, ki jo čutite do Gospoda in za obnovo evangelija Jezusa Kristusa.
Naj naš nebeški Oče zdaj bdi nad nami in blagoslovi vsa zborovanja konference. In da bi v svojem srcu imeli obilje Gospodovega Duha in da bi naša ljubezen do evangelija Jezusa Kristusa – našega ljubljenega Odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa – rasla, ko si prizadevamo, da bi mu služili in spolnjevali njegove zapovedi in mu postali bolj podobni zaradi udeležbe na generalni konferenci. Kjerkoli ste na tem svetu, naj vas Bog blagoslovi. Naj bo Gospodov Duh z nami. Da bi čutili moč nebes, ko skupaj častimo na tem zasedanju konference.
Pričujem vam, da vem, da Jezus je Kristus. On je naš Odrešenik, naš Odkupitelj. On je naš najboljši prijatelj. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.