Generalna konferenca
Večna resnica
Oktobrska generalna konferenca 2023

Večna resnica

starešina John C. Pingree ml.

od sedemdeseterih

Naša potreba po prepoznavanju resnice še nikoli ni bila bolj pomembna!

Bratje in sestre, hvala vam za vašo predanost Bogu Očetu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu in hvala vam za vzajemno ljubezen in služenje. Resnično ste izjemni!

Uvod

Potem ko sva z ženo Anne prejela vpoklic na služenje kot voditelja rednega misijona, se je naša družina odločila, da se pred prihodom na misijon naučimo imena vseh misijonarjev. Dobili smo slike, naredili kartice in začeli preučevati obraze in se imena naučili na pamet.

Ko smo prišli, smo imeli uvodne konference z misijonarji. Med druženjem sem slišal najinega devetletnega sina:

»Me veseli, da sem te spoznal, Sam!«

»Rachel, od kod si?«

»O, David, velik si!«

Zaskrbljen sem pristopil k sinu in zašepetal: »Hej, zapomni si, da boš misijonarje naslavljal s starešina ali sestra.«

Zmedeno me je pogledal in rekel: »Očka, mislil sem, da se moramo naučiti na pamet njihova imena.« Najin sin je storil, kar se mu je glede na njegovo razumevanje zdelo prav.

Kakšno je torej naše razumevanje resnice v današnjem svetu? Nenehno nas zasipavajo s trdnimi mnenji, pristranskim poročanjem in nepopolnimi podatki. Istočasno pa količina in viri teh informacij čezmerno rasteta. Potreba, da prepoznamo resnico, še nikoli ni bila pomembnejša!

Za nas je resnica ključnega pomena, da vzpostavimo in okrepimo svoj odnos z Bogom, najdemo mir in radost ter dosežemo svoj božanski potencial. Danes pretehtajmo naslednja vprašanja:

  • Kaj je resnica in zakaj je pomembna?

  • Kako jo najdemo?

  • Ko jo najdemo, kako jo lahko razglašamo?

Resnica je večna

Gospod nas v svetih spisih uči, da je resnica »spoznanje stvari, kakršne so in kakršne so bile in kakor se bodo zgodile« (gl. Nauk in zaveze 93:24). »[N]i bila ustvarjena ali narejena« (Nauk in zaveze 93:29) in »nima konca« (Nauk in zaveze 88:66).1 Resnica je absolutna, stalna in nespremenljiva. Drugače rečeno, resnica je večna.2

Resnica nam pomaga, da se ognemo prevaram,3 razpoznavamo dobro od zla,4 smo zaščiteni5 in prejmemo tolažbo in ozdravitev.6 Resnica lahko tudi usmerja naša dejanja7, nas osvobaja8, posvečuje9 in nas vodi v večno življenje.10

Bog razodeva večno resnico

Bog nam razodeva večno resnico preko omrežja razodevalnih odnosov, kamor so vključeni Bog, Jezus Kristus, Sveti Duh, preroki in mi. Pogovorimo se o različnih, a povezanih vlogah, ki jih ima vsak udeleženec v tem postopku.

Prvič, Bog je vir večne resnice.11 On in njegov Sin Jezus Kristus12 imata popolno razumevanje resnice in vselej delujeta v skladu s pravilnimi načeli in zakoni.13 S to močjo lahko ustvarjata in vodita svetove,14 a tudi popolno ljubita, vodita in skrbita za vsakega izmed nas.15 Ker nas ljubita, želita da razumemo in udejanjamo resnico, da bi bili lahko deležni njunih blagoslovih.16 Resnico lahko posredujeta osebno ali, kar je bolj pogosto, po slih, denimo po Svetem Duhu, angelih ali živih prerokih.

Drugič, Sveti Duh pričuje o vsej resnici.17 Resnice razodeva neposredno nam in pričuje o resnici, ki jo učijo drugi. Navdih Duha se nam običajno porodi kot misli in občutki v srcu.18

Tretjič, preroki prejmejo resnico od Boga in jo posredujejo nam.19 Resnico izvemo od preteklih prerokov v svetih spisih20 in živih prerokov na generalni konferenci in preko drugih uradnih kanalov.

Skratka, vi in jaz imamo v tem postopku ključno vlogo. Bog od nas pričakuje, da resnico iščemo, jo prepoznamo in jo udejanjamo. Naša zmožnost prejemanja in udejanjanja resnice je odvisna od trdnosti našega odnosa z Očetom in Sinom, naše odzivnosti na vpliv Svetega Duha in naše usklajenosti s preroki svetih iz poslednjih dni.

Ne pozabimo, da Satan dela na tem, da bi nas držal proč od resnice. Ve, da brez resnice ne moremo prejeti večnega življenja. Niti resnice prepleta s svetovnimi filozofijami, da nas zmede in odvrne od tega, kar sporoča Bog.21

Iskanje, prepoznavanje in udejanjanje večne resnice

Pri iskanju večne resnice22 nam naslednji vprašanji lahko pomagata prepoznati, ali koncept prihaja od Boga ali drugega vira:

  • Ali koncept dosledno poučujejo sveti spisi in živi preroki?

  • Ali je pričevanje Svetega Duha potrdilo koncepta?

Bog razodeva doktrinarne resnice po prerokih, Sveti Duh pa nam te resnice potrjuje in nam pomaga, da jih udejanjimo.23 Prizadevati si moramo in biti pripravljeni sprejeti te duhovne vtise, ko pridejo.24 Za pričevanje Duha smo najbolj dovzetni, ko smo ponižni,25 ko iskreno molimo in preučujemo Božje besede26 ter spolnjujemo Božje zapovedi.27

Ko nam Sveti Duh potrdi določeno resnico, se naše razumevanje poglobi, če to načelo udejanjimo. Če dosledno živimo po tem načelu, bomo sčasoma pridobili gotovo spoznanje o tej resnici.28

Na primer, delal sem napake in občutil obžalovanje za slabe odločitve. Toda z molitvijo, preučevanjem in vero v Jezusa Kristusa sem prejel pričevanje o načelu kesanja.29 Ko sem se še naprej kesal, se je moje razumevanje kesanja poglobilo. Čutil sem, da sem bližje Bogu in njegovemu Sinu. Zdaj vem, da nam je greh lahko odpuščen zaradi Jezusa Kristusa, ker blagoslove kesanja doživljam vsak dan.30

Zaupajmo Bogu, ko resnica še ni razodeta

Kaj naj torej storimo, ko iskreno iščemo še ne razodeto resnico? Sočustvujem s tistimi med nami, ki hrepenijo po odgovorih, za katere se zdi, da ne pridejo.

Gospod je Josephu Smithu svetoval: »[M]olči, dokler se mi ne bo zdelo primerno, da bom vse stvari glede zadeve razkril.« (Nauk in zaveze 10:37)

Emmi Smith pa je pojasnil: »Ne godrnjaj zaradi stvari, ki jih nisi videla, kajti prikrite so tebi in svetu, kar je v meni modrost v prihodnjem času.« (Nauk in zaveze 25:4)

Tudi sam sem iskal odgovore na globoka vprašanja. Veliko odgovorov je prišlo, nekateri pa ne.31 Ko vztrajamo – zaupamo v Božjo modrost in ljubezen, spolnjujemo Božje zapovedi in se zanašamo na to, kar vemo – nam Gospod pomaga najti mir, dokler ne razodene resnice vsega.32

Razumevanje nauka in pravil

Ko iščemo resnico, pomaga, če razumemo razliko med naukom in pravilom. Nauk se nanaša na večne resnice, kot so narava Božje trojice, načrt odrešitve in odkupno žrtvovanje Jezusa Kristusa. Pravilo je udejanjanje nauka, ki temelji na trenutnih okoliščinah. Pravila nam pomagajo, da Cerkev vodimo po utečenem redu.

Medtem ko se nauk nikoli ne spremeni, se pravila od časa do časa spremenijo. Gospod deluje po svojih prerokih, da ohranja svoj nauk in spreminja cerkvena pravila glede na potrebe svojih otrok.

Na žalost včasih pravilo zamenjamo z naukom. Če ne razumemo razlike, tvegamo, da bomo razočarani, ko se pravila spremenijo, in lahko celo podvomimo v Božjo modrost ali razodevalsko vlogo prerokov.33

Poučevanje večne resnice

Ko od Boga dobimo resnico, nas Bog spodbuja, naj o tem spoznanju spregovorimo z drugimi.34 To delamo, ko učimo lekcijo, usmerjamo otroka ali ko se s prijateljem pogovarjamo o evangelijskih resnicah.

Naš cilj je, da resnico učimo tako, da privabi spreobračajočo moč Svetega Duha..35 Naj vam spregovorim o nizu preprostih povabil od Gospoda in njegovih prerokov, ki so nam lahko v pomoč.36

  1. Osredotočite se na nebeškega Očeta, Jezusa Kristusa in njun temeljni nauk.37

  2. Ostanite utemeljeni v svetih spisih in naukih prerokov svetih iz poslednjih dni.38

  3. Zanašajte se na nauk, ki so ga uveljavile številne verodostojne priče.39

  4. Izogibajte se špekulacijam, osebnim mnenjem ali posvetnim idejam.40

  5. Učite točko nauka v smislu povezanih evangelijskih resnic.41

  6. Uporabljajte učne metode, ki privabljajo vpliv Duha.42

  7. Govorite jasno, da se izognete napačnemu razumevanju.43

Govorite resnico v ljubezni

To, kako učimo resnico, je res pomembno. Pavel nas je spodbudil, naj govorimo resnico v ljubezni (gl. Efežanom 4:14–15). Resnica ima najboljšo možnost, da blagoslovi drugega, če se jo posreduje s Kristusovo ljubeznijo.44

Resnica, ki se jo uči brez ljubezni, lahko povzroči občutke obsojanja, obupa in osamljenosti. To pogosto vodi v zamere in nesoglasja – celo spore. Po drugi strani pa je ljubezen brez resnice prazna in brez obljube rasti.

Tako resnica kot ljubezen sta bistveni za naš osebni napredek.45 Resnica zagotavlja nauk, načela in zakone, potrebne za pridobitev večnega življenja, medtem ko nam ljubezen da potrebno motivacijo, da sprejmemo in udejanjamo to, kar je res.

Večno bom hvaležen sem vse, ki so me potrpežljivo in ljubeče učili večno resnico.

Zaključek

Naj zaključim z večnimi resnicami, ki so postale sidro za mojo dušo. Te resnice sem spoznal, ko sem upošteval načela, o katerih sem govoril danes.

Vem, da je Bog naš nebeški Oče.46 Bog je vseveden47, vsemogočen48 in popolnoma ljubeč49. Za nas je izdelal načrt, da bomo prejeli večno življenje in postali podobni Kristusu.50

Kot del tega načrta nam je v pomoč poslal svojega Sina Jezusa Kristusa.51 Jezus nas je učil, naj spolnjujemo Očetovo voljo52 in ljubimo drug drugega.53 Odkupil je naše grehe54 in dal svoje življenje na križu.55 Po treh dneh je vstal od mrtvih.56 Zaradi Kristusa in njegove milosti bomo vsi vstali,57 lahko nam bo odpuščeno58 in v stiski lahko najdemo moč.59

Jezus je med svojim zemeljskim delovanjem ustanovil svojo Cerkev.60 Sčasoma se je ta Cerkev spremenila, resnice pa so se izgubile.61 Jezus Kristus je po preroku Josephu Smithu obnovil svojo Cerkev in evangelijske resnice.62 In danes Kristus še naprej vodi svojo Cerkev preko živih prerokov in apostolov.63

Ko pridemo h Kristusu, vem, da bomo sčasoma »izpopolnjeni v njem« (Moroni 10:32), prejeli bomo »polnost radosti« (Nauk in zavez 93:33) in »vse, kar ima Oče« (Nauk in zaveze 84:38). O teh večnih resnicah pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Gl. tudi Psalm 117:2, Nauk in zaveze 1:39.

  2. »V nasprotju z dvomi nekaterih pravilno in napačno zares obstajata. Zares obstaja absolutna resnica – večna resnica. Ena od današnjih nadlog je, da premalo ljudi ve, kam naj se obrnejo po resnico.« (Russell M. Nelson, »Čista resnica, čisti nauk in čisto razodetje«, generalna konferenca, okt. 2021)

  3. Gl. Joseph Smith – Matej 1:37.

  4. Gl. Moroni 7:19.

  5. Gl. 2 Nefi 1:9, Nauk in zaveze 17:8.

  6. Gl. Jakob 2:8.

  7. Gl. Psalm 119:105, 2 Nefi 32:3.

  8. Gl. Janez 8:32, Nauk in zaveze 98:8.

  9. Gl. Janez 17:17.

  10. Gl. 2 Nefi 31:20.

  11. Gl. Nauk in zaveze 88:11-13, 93:36.

  12. Gl. Janez 5:19–20, 7:16, 8:26, 18:37, Mojzes 1:6.

  13. Gl. Alma 42:12–26, Nauk in zaveze 88:41.

  14. Gl. Mojzes 1:30–39.

  15. Gl. 2 Nefi 26:24.

  16. Gl. Nauk in zaveze 82:8–9.

  17. Gl. Janez 16:13, Jakob 4:13, Moroni 10:5, Nauk in zaveze 50:14, 75:10, 76:12, 91:4, 124:97.

  18. Gl. Nauk in zaveze 6:22–23, 8:2–3.

  19. Gl. Jeremija 1:5, 7, Amos 3:7, Matej 28:16–20, Moroni 7:31, Nauk in zaveze 1:38, 21:1–6, 43:1–7. Prerok je »[č]lovek, ki ga je poklical Bog in zanj govori. Prerok kot Božji glasnik od Boga prejema zapovedi, prerokbe in razodetja. Odgovoren je, da človeštvu razkrije Božjo voljo in njegov pravi značaj ter pokaže pomen njegovih ravnanj z njimi. Prerok obtoži greh in napove njegove posledice. Je glasnik pravičnosti. Včasih je prerok navdihnjen, da napove prihodnost v korist človeštva. Vendar je v osnovi odgovoren, da pričuje o Kristusu. Predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je Božji prerok na zemlji danes. Člane Prvega predsedstva in dvanajst apostolov podpiramo kot preroke, vidce in razodevalce«. (Vodič po svetih spisih, »prerok«, Evangelijska knjižnica) Primere teh načel lahko najdete v življenju Adama (gl. Mojzes 6:51–62), Enoša (gl. Mojzes 6:26–36), Noeta (gl. Mojzes 8:19, 23–24), Abrahama (gl. 1 Mojzes 12:1–3, Abraham 2:8–9), Mojzesa (gl. 2 Mojzes 3:1–15, Mojzes 1:1–6, 25–26), Petra (gl. Matej 16:13–19) in Josepha Smitha (gl. Nauk in zaveze 5:6–10, 20:2, 21:4–6).

  20. Gl. 2 Timotej 3:16.

  21. Gl. Janez 8:44, 2 Nefi 2:18, Nauk in zaveze 93:39, Mojzes 4:4.

  22. Gl. 1 Nefi 10:19. Predsednik Dallin H. Oaks je učil: »Ko iščemo [Božjo] resnico in izbiramo vire za to iskanje, moramo biti previdni. Posvetnega ugleda in veljave ne smemo imeti za ustrezne vire resnice. Ko iščemo resnico o veroizpovedi, bi morali uporabiti duhovne metode, primerne za to iskanje: molitev, pričevanje Svetega Duha ter preučevanje svetih spisov in besed sodobnih prerokov.« (»Resnica in načrt«, generalna konferenca, okt. 2018)

  23. Starešina D. Todd Christofferson je učil: »Apostoli in preroki /…/ razglašajo Božjo besedo, poleg tega pa verjamemo, da moški in ženske na sploh in celo otroci lahko prejmejo znanje in so vodeni preko božanskega navdiha kot odgovor na molitev in preučevanje svetih spisov. /…/ Člani Cerkve Jezusa Kristusa so /…/ prejeli dar Svetega Duha, ki omogoča, da se lahko še naprej sporazumevajo z nebeškim Očetom. /…/ S tem pa ne pravim, da vsak član govori v imenu Cerkve ali da lahko določa njene nauke, temveč da vsakdo lahko prejme božansko vodstvo, ko se v življenju sooča z izzivi in priložnostmi.« (»The Doctrine of Christ«, Liahona, maj 2012, 89–90, 2. opomba)

  24. Gl. 2 Nefi 33:1–2.

  25. Gl. Nauk in zaveze 1:28.

  26. Gl. Moroni 10:3–5, Nauk in zaveze 9:7–9, 84:85.

  27. Gl. Nauk in zaveze 5:35, 63:23, 93:27–28. Navkljub našim iskrenim prizadevanjem nekateri med nami zaradi duševnih zdravstvenih izzivov še vedno težko občutijo Duha. Depresija, tesnoba in druga nevrološka stanja lahko dodatno zapletejo prepoznavanje Svetega Duha. V takšnih primerih nas Gospod vabi, naj še naprej živimo po evangeliju in Bog nas bo blagoslovil (gl. Mozija 2:41). Poiščemo lahko dodatne dejavnosti – denimo poslušanje svete glasbe, služenje ali preživljanje časa v naravi – kar pripomore, da občutimo sadove Duha (gl. Galačanom 5:22–23) in okrepimo svojo povezanost z Bogom.

    Starešina Jeffrey R. Holland je dejal: »Torej, kako se je najbolje odzvati, če vas ali tiste, ki jih imate radi, doletijo duševne ali čustvene težave? Predvsem nikdar ne izgubite vere v Očeta v nebesih, ki vas ljubi bolj, kot si lahko predstavljate. /…/ Zvesto opravljajte preizkušena pobožna dela, ki vam v življenje prinašajo Gospodovega Duha. Poiščite nasvet tistih, ki imajo ključe, da bdijo nad vašo duhovno blaginjo. Prosite za duhovniške blagoslove in jih v srcu premišljujte. Vsak teden vzemite zakrament in se oklenite izpopolnjujočih obljub odkupne daritve Jezusa Kristusa. Verjemite v čudeže. Tako veliko sem jih videl, ki so se zgodili, ko je vse namigovalo, da je upanje izgubljeno. Upanje nikdar ni izgubljeno.« (»Kakor razbita posoda«, generalna konferenca, okt. 2013)

  28. Gl. Janez 7:17, Alma 32:26–34. Nenazadnje Bog želi, da prejmemo resnico »vrstico za vrstico, nasvet za nasvetom«, dokler ne bomo razumeli vsega (gl. Pregovori 28:5, 2 Nefi 28:30, Nauk in zaveze 88:67, 93:28).

  29. Gl. 1 Janez 1:9–10, 2:1–2.

  30. Predsednik Russell M. Nelson je pojasnil: »Za naš osebni napredek ni nič bolj osvobajajoče, bolj plemenito oziroma bolj ključno kot to, da se redno vsak dan osredotočamo na kesanje. Kesanje ni dogodek, je postopek. To je ključ do sreče in duševnega miru. Ko je kesanje povezano z vero, nam odpre dostop do moči odkupne daritve Jezusa Kristusa.« (»Delajmo boljše in bodimo boljši«, generalna konferenca, maj 2019)

  31. Ne poznam vseh razlogov, zakaj nam Bog prikrije nekatere večne resnice, toda starešina Orson F. Whitney je podal zanimiv vpogled: »Blagor tistemu, ki verjame, ne da bi videl, kajti z udejanjanjem vere pride duhovni razvoj, eden velikih ciljev človekovega zemeljskega obstoja; medtem ko spoznanje s tem, ko uniči vero, preprečuje njeno udejanjanje in tako zavira ta razvoj. ‘Spoznanje je moč’; in vse stvari bodo znane ob pravem času. A prezgodnje spoznanje – vedeti ob napačnem času – je usodno tako za napredek kot tudi za srečo.« (»The Divinity of Jesus Christ«, Improvement Era, jan. 1926, 222; gl. tudi Liahona, dec. 2003)

  32. Gl. Nauk in zaveze 76:5–10. Gospod je Hyrumu Smithu svetoval: »Moje besede si ne prizadevaj razglašati, temveč si mojo besedo najprej prizadevaj pridobiti. /…/ »[Molči in] preučuj mojo besedo.« (Nauk in zaveze 11:21–22) Prerok Alma poda primer, kako obravnavati neodgovorjena vprašanja: »Te skrivnosti mi torej še niso v celoti razkrite; zato se jim bom ognil.« (Alma 37:11) Sinu Koriantonu je tudi pojasnil, da »je veliko skrivnosti, ki so prikrite, ki jih ne pozna nihče kakor sam Bog«. (Alma 40:3) Moč sem našel tudi v Nefijevem odgovoru, ki je prejel vprašanje, na katerega ni mogel odgovoriti: »Vem, da [Bog] ljubi svoje otroke; vendar ne poznam pomena vsega.« (1 Nefi 11:17)

  33. Kulturne tradicije prav tako niso nauk ali pravilo. Lahko so koristne, če nam pomagajo, da upoštevamo nauk in pravilo, lahko pa tudi zavirajo našo duhovno rast, če niso osnovane na pravih načelih. Izogibati bi se morali tradicijam, ki nam ne izgrajujejo vere v Jezusa Kristusa oziroma nam ne pomagajo napredovati proti večnemu življenju.

  34. Gl. Nauk in zaveze 15:5, 88:77–78.

  35. Gl. Nauk in zaveze 50:21–23.

  36. Prirejeno po dokumentu »Principles for Ensuring Doctrinal Purit«, odobrila Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov februarja 2023.

  37. Gl. 1 Nefi 15:14. Gospod je svojim služabnikom naročil, naj se izogibajo temu, da bi se osredotočali na dogme oziroma koncepte, ki niso osrednji v njegovem evangeliju: »In o dogmah ne govori, temveč razglašaj kesanje in vero v Odrešenika in odpuščanje grehov s krstom in z ognjem, da, in sicer s Svetim Duhom.« (Nauk in zaveze 19:31)

    Starešina Neil L. Andersen je pojasnil: »[Osredotočajmo se] na Odrešenika Jezusa Kristusa in dar njegove odkupne daritve. To ne pomeni, da ne moremo povedati izkušnje iz svojega življenja ali misli drugih. Medtem ko je naša tema nemara o družinah ali služenju ali templjih ali nedavnem misijonu, bi moralo vse /…/ kazati h Gospodu Jezusu Kristusu.« (»Govorimo o Kristusu«, generalna konferenca, okt. 2020)

  38. Gl. Nauk in zaveze 28:2–3, 8. Prerok Alma je posvaril tiste, ki so določeni, naj pridigajo evangelij, »naj ne učijo nič drugega, razen tega, kar je učil on, in kar so govorila usta svetih prerokov«. (Mozija 18:19)

    Predsednik Henry B. Eyring je izjavil: »Učiti moramo temeljne nauke Cerkve, kot so zajeti v standardnih delih in naukih prerokov, katerih odgovornost je, da oznanjajo nauk.« (»The Lord Will Multiply the Harvest« [večer z generalnim voditeljem, 6. feb. 1998], v Teaching Seminary: Preservice Readings [2004], 96)

    Starešina D. Todd Christofferson je pričeval, da je »v današnji Cerkvi, prav kakor v prvotni, uveljavljanje Kristusovega nauka oziroma popravljanje doktrinarnih odstopanj stvar božanskega razodetja tistim, ki jih Gospod obdari z apostolskim polnomočjem«. (»The Doctrine of Christ«, 86)

  39. Gl. 2 Korinčanom 13:1, 2 Nefi 11:3, Eter 5:4, Nauk in zaveze 6:28. Starešina Neil L. Andersen je dejal: »Nekaj jih vero postavi pod vprašaj, ko naletijo na izjavo, ki jo je pred desetletji izrekel cerkveni voditelj, ki se na videz ne sklada z našim naukom. Obstaja pomembno načelo, ki določa cerkveni nauk. Nauk poučuje vseh petnajst članov Prvega predsedstva in zbor dvanajsterih. Ni skrit v nepoznanem odstavku enega govora. Prava načela poučujejo velikokrat in veliko ljudi. Našega nauka ni težko najti.« (»Trial of Your Faith«, Liahona, okt. 2012, 41)

    Starešina D. Todd Christofferson je podobno učil: »Morali bi si zapomniti, da vsaka izjava cerkvenega voditelja, preteklega in sedanjega, nujno ne predstavlja nauka. V Cerkvi se na splošno razume, da izjava, ki jo en voditelj izreče ob neki priložnosti, pogosto predstavlja osebno, dobro premišljeno mnenje, ni pa mišljena kot uradna ali zavezujoča za celotno Cerkev.« (»The Doctrine of Christ«, 88)

  40. Gl. 3 Nefi 11:32, 40. Predsednik Gordon B. Hinckley je rekel: »Govoril sem že o pomembnosti tega, da nauk Cerkve ohranjamo neomadeževan. Skrbi me glede tega. Majhna odstopanja v poučevanju nauka lahko pripeljejo do velikih in škodljivih laži.« (Teachings of Gordon B. Hinckley [1997], 620)

    Predsednik Dallin H. Oaks je svaril, da so nekateri, »ki izberejo nekaj stavkov iz naukov preroka in to uporabijo za podporo svojih političnih načrtov ali v druge osebne namene. /…/ Izkrivljati besede preroka za podporo osebnega načrta, političnega, finančnega ali drugega, pomeni poskušati manipulirati s prerokom, ne pa mu slediti.« (»Our Strengths Can Become Our Downfall« [duhovne minute na univerzi Brighama Younga, 7. jun. 1992], 7, speeches.byu.edu)

    Predsednik Henry B. Eyring je posvaril: »Nauk pridobi moč, ko Sveti Duh potrdi, da izpričuje resnico. /…/ Ker potrebujemo Svetega Duha, moramo biti previdni in pozorni, da učimo samo pravi nauk. Sveti Duh je Duh Resnice. Njegovo potrditev privabimo tako, da se izogibamo ugibanju ali osebni razlagi. To zna biti težko. /…/ Mika nas, da bi poskusili nekaj novega ali senzacionalnega. Toda Svetega Duha prikličemo za svojega družabnika, ko pazimo, da učimo samo pravi nauk. Eden od najzanesljivejših načinov, kako se izognemo temu, da bi se že samo približali napačnemu nauku, je, da se odločimo, da bomo poučevali preprosto. S takšno preprostostjo si zagotovimo varnost in le malo izgubimo. (»The Power of Teaching Doctrine«, Liahona, jul. 1999, 86)

    Starešina Dale G. Renlund je učil: »Prizadevanje za boljše razumevanje je pomemben del našega duhovnega razvoja, a prosim, bodite previdni. Razmišljanje ne more nadomestiti razodetja. Razglabljanje ne bo vodilo do večjega duhovnega znanja, lahko pa nas vodi do prevare ali preusmeri našo osredotočenost od tega, kar je bilo razodeto. (»Vaša božanska narava in večna usoda«, generalna konferenca, apr. 2022)

  41. Gl. Matej 23:23. Predsednik Joseph F. Smith je posvaril: »Zelo nespametno je vzeti del resnice in jo obravnavati, kot da je vsa. /…/ Vsa razodeta načela Kristusovega evangelija so potrebna in bistvena v načrtu odrešitve.« Nadalje je pojasnil: »Ni ne dobro pravilo niti zdrav nauk, da vzamemo enega od teh, ga izločimo iz celotnega načrta evangelijske resnice, naredimo iz tega poseben hobi in se zanašamo na to za našo odrešitev in napredek. /…/ Potrebujemo vse.« (Gospel Doctrine, 5. izdaja [1939], 122)

    Starešina Neal A. Maxwell je pojasnil: »Evangelijska načela /…/ zahtevajo usklajevanje. Ko so ločena ali izolirana, so človeške interpretacije in implementacije teh naukov lahko neobrzdane. Ljubezen, če je ne brzdamo s sedmo zapovedjo, lahko postane mesena. Hvalevreden poudarek pete zapovedi glede spoštovanja staršev, razen če jo obrzdamo s prvo zapovedjo, bi lahko imel za posledico brezpogojno zvestobo staršem namesto Bogu. /…/ Celo potrpežljivost se uravnoteži s pravočasnim ostrim grajanjem, kadar nas k temu vodi Sveti Duh [Nauk in zaveze 121:43]« (»Behold, the Enemy Is Combined«, Ensign, maj 1993, 78–79).

    Predsednik Marion G. Romney je pojasnil: »Preučevanje [svetih spisov] z namenom odkrivanja tega, kar učijo, kakor je zapovedal Jezus, je nekaj povsem drugega kot preiskovanje z namenom iskanja odlomkov, ki jih je moč uporabiti v podporo vnaprej določenemu sklepu.« (»Records of Great Worth«, Ensign, sep. 1980, 3)

  42. Gl. 1 Korinčanom 2:4, Moroni 6:9. Starešina Jeffrey R. Holland je poudaril potrebo, da evangelij Jezusa Kristusa razglašamo tako, da privede do duhovne spodbude preko moči Svetega Duha: »Gospod Cerkvi ni nikoli dal bolj sočutnega nasveta, kot je ta, da moramo evangelij učiti ‘z Duhom, in sicer s Tolažnikom, ki je bil poslan, da uči resnico.’ Ali evangelij poučujemo z ‘Duhom resnice’? je vprašal. Ali ga učimo ‘kako drugače? In če je kako drugače,’ opozarja, ‘ni od Boga’. /…/ [Nauk in zaveze 50:14, 17–18]. /…/ Nobeno večno učenje se ne more zgoditi brez poživitve Duha iz nebes. /…/ To si naši člani zares želijo. /…/ Želijo si utrditi vero in si povrniti upanje. Skratka, želijo biti nahranjeni z dobro Božjo besedo in okrepljeni z nebeškimi močmi.« (»A Teacher Come from God«, Ensign, maj 1998, 26)

  43. Gl. Alma 13:23. Predsednik Russell M. Nelson je o nebeškem Očetu pričeval naslednje: »Z nami govori preprosto, tiho in s tako osupljivo jasnostjo, da ga ne moremo napačno razumeti.« (»Poslušaj ga«, generalna konferenca, apr. 2020).

  44. Gl. Psalm 26:3, Rimljanom 13:10, 1 Korinčanom 13:1–8, 1 Janez 3:18.

  45. Gl. Psalm 40:11.

  46. Gl. Rimljanom 8:16.

  47. Gl. 1 Samuel 2:3, Matej 6:8, 2 Nefi 2:24, 9:20.

  48. Gl. 1 Mojzes 17:1, Jeremija 32:17, 1 Nefi 7:12, Alma 26:35.

  49. Gl. Jeremija 31:3, 1 Janez 4:7–10, Alma 26:37.

  50. Gl. 2 Nefi 9, Nauk in zaveze 20:17–31, Mojzes 6:52–62.

  51. Gl. Janez 3:16, 1 Janez 4:9–10.

  52. Gl. Janez 8:29, 3 Nefi 27:13.

  53. Gl. Janez 15:12, 1 Janez 3:11.

  54. Gl. Luka 22:39–46.

  55. Gl. Janez 19:16–30.

  56. Gl. Janez 20:1–18.

  57. Gl. 1 Korinčanom 15:20–22, Mozija 15:20–24, 16:7–9, Nauk in zaveze 76:16–17.

  58. Gl. Apostolska dela 11:17–18, 1 Timotej 1:14–16,Alma 34:8–10, Moroni 6:2–3, 8, Nauk in zaveze 19:13–19.

  59. Gl. Matej 11:28–30, 2 Korinčanom 12:7–10, Filipljanom 4:13, Alma 26:11–13.

  60. Gl. Matej 16:18–19, Efežanom 2:20.

  61. Gl. Matej 24:24, Apostolska dela 20:28–30.

  62. Gl. Nauk in zaveze 20:1–4, 21:1–7, 27:12, 110, 135:3, Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:1–20.

  63. Gl. Nauk in zaveze 1:14, 38, 43:1–7, 107:91–92.