Pridi in hodi za menoj
»Vseskozi vas bom vodil«
Milton Camargo
prvi svetovalec v generalnem predsedstvu Nedeljske šole
Četudi smo duhovno kakor otroci, nas bo Gospod vodil, če mu bomo zaupali.
Misijonar je rekel, da mu je Duh šepetal, da mu bom pomagal najti odgovor.
Ilustriral: David Malan
V Nauku in zavezah 78:17–18 Odrešenik pravi:
»Resnično, resnično, povem vam, majhni otroci ste in ne razumete še, kako velike blagoslove ima Oče v svojih rokah in pripravljene za vas;
in vsega sedaj ne morete prenesti; vendar se veselite, kajti vseskozi vas bom vodil. Kraljestvo je vaše in vaši so blagoslovi le-tega in vaša so bogastva večnosti.«
Ko pomislimo na svoje življenjske izkušnje, se bomo zagotovo spomnili trenutkov, ko nas je Gospod vodil.
Misijonarjeva vera
Spominjam se nekega časa, ko je Gospod vodil več ljudi. Kot predsednik misijona sem služil v brazilskem misijonu Južni Porto Alegre. Eden od naših misijonarjev je imel zdravstveno težavo, ki se ji reče volčje žrelo. Nikdar je niso zdravili. Kadar je govoril, je zrak šel ob nebnici in ven skozi nos. Drugi so ga le stežka razumeli.
Mladi starešina mi je povedal, da je molil glede svoje težave. Duh mu je šepetal, da mu bom odgovor pomagal najti jaz. S svojo preprosto, odločno vero me je navdihnil. Obrnil sem se na Boga, da bi mi pomagal poiskati rešitev.
Težavo bi rešil že preprost kirurški poseg, a pot do operacije ni bila preprosta. Če bi jo opravili pri zasebniku, bi bilo za misijonarjevo družino predrago. Če bi šli preko javnega zdravstvenega sistema, bi po drugi strani moral na številne preglede in bi po vsej verjetnosti za to porabil preostale mesece na misijonu.
Vera moje žene
Vsakokrat ko moram opraviti težavno nalogo, računam na ženino vero in pomoč. Pojasnil sem ji misijonarjevo zagato in jo prosil, naj govori z ljudmi v lokalni javni bolnišnici. Bi bilo mogoče opraviti kirurški poseg brez stroškov in v razpoložljivem časovnem okviru?
Z ženo sva molila za pomoč in potem se je odpravila v bolnišnico. Stopila je v dolgo vrsto ljudi, ki so čakali, da bi govorili z medicinsko sestro na informacijah. Ko se je vrsta krajšala, je žena lahko slišala, kako so obravnavali primere pred njo. Običajno se je ljudem naročilo, naj se vrnejo na pregled čez šest mesecev, včasih še več.
Žena se je zavedala, da bi bilo za našega misijonarja to predolgo. Po navdihu je stopila iz vrste in se odpravila skozi druga vrata. Tam je naletela na drugega uslužbenca bolnišnice. Žena se je predstavila in pojasnila misijonarjevo potrebo.
Uslužbenec ji je naročil, naj se pogovori neposredno s kirurgom, ki je tega dne v bolnišnici operiral v drugem nadstropju. Kirurgu je pojasnila, kaj počnejo misijonarji, in kakšen blagoslov bi bil za tega misijonarja, če bi lahko opravil poseg, pri katerem bi mu operirali volčje žrelo.
Kirurg je zastavil nekaj vprašanj. Nato je dejal: »Bi lahko operacijo načrtovala čez dva tedna?« Izpolnil je bolnišnični obrazec, v katerem je pojasnil, da je kirurški poseg v korist skupnosti in da ga primer zanima. Asistentu je izročil obrazec in ga prosil, naj se dogovori za datum.
Čez deset dni je operiral našega misijonarja. Starešina je bil kmalu nazaj, ves veder in govoril je jasno. Z novim navdušenjem je spoznal, da ga je vseskozi vodil Gospod.
Misijonarjeva izkušnja je pričevanje, da Oče sliši naše molitve in nas vodi za roko.
Brez Boga nismo nič
V duhovnem smislu smo kot majhni otroci. Ne razumemo čudovitih blagoslovov, ki jih je za nas pripravil nebeški Oče. Ko rastemo, začenjamo bolje razumeti zemeljske zakone, ki vodijo naše življenje. A zemeljsko znanje ne bi smelo nikdar postati pomembnejše od tega, da razumemo čudovite blagoslove, ki jih ima nebeški Oče za nas.
Mojzes, veliki starozavezni prerok, je doživel izkušnjo, ki mu je pokazala, kako malo v resnici ve. Zatem je »videl svet in konce le-tega in vse človeške otroke, ki so in ki so bili ustvarjeni; temu se je močno čudil in se spraševal«. Nato se je Bog umaknil. Ko je bil Mojzes prepuščen samemu sebi, je padel na zemljo.
»In zgodilo se je, da je minilo veliko ur, preden je Mojzes spet prejel svojo naravno moč kakor človek; in rekel si je: Sedaj zaradi tega vem, da je človek nič, česar nisem nikdar predpostavljal.« (Mojzes 1:8–10)
Če bi nam Gospod res pokazal vse, kar lahko storimo z njegovo močjo, bi verjetno čutili preveliko težo. Kakor Mojzes bi videli, da smo brez Boga nič.
Korak za korakom
A namesto, da bi nam naložil težo, nas Gospod vseskozi vodi korak za korakom. Tako dosežemo precej več, kot bi dosegli sami.
»Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod.
Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.« (Izaija 55:8–9)
Kakor pravi Gospod v Nauku in zavezah 78:18, »vsega sedaj ne more[mo] prenesti«. Ne moremo razumeti vsega, kar razume sam. Kaj naj torej storimo? Gospod odgovarja: »Bodite vedri!«
To da vedro stopamo po poti zavez, zajema, da smo ponižni kakor majhen otrok. Pripravljeni moramo biti, da nas Oče uči in vodi (gl. Nauk in zaveze 112:10). Življenje je tako zapleteno, da ne moremo svojega potovanja niti približno nadzorovati do vsake potankosti. In ne moremo razumeti vsake stvari, ki jo sami ali naši najdražji izkušamo tu na zemlji.
A če zaupamo v Gospoda in mu dopustimo, da nas vodi za roko, dosežemo v njegovem kraljestvu več, kot si lahko sploh predstavljamo. Bolj bomo sposobni blagoslavljati življenja otrok našega nebeškega Očeta. Bolj bomo sposobni prepoznavati Odrešenikovo roko v svojem življenju. Bolj bomo sposobni čutiti hvaležnost za njegovo neskončno milost in ljubezen.
Blagoslovi so vaši
Nazadnje, Gospod nas vseskozi vodi, ko nas spomni: »[K]raljestvo je vaše in vaši so blagoslovi le-tega in vaša so bogastva večnosti.« (Nauk in zaveze 78:18)
Vrnimo se k misijonarjevi izkušnji. Voden je bil, naj prosi za pomoč, in blagoslovljen je bil s kirurškim posegom, ki mu zdaj omogoča, da se jasno izraža. Nato je bil voden do tistih, ki so bili pripravljeni, da sprejmejo evangelij in njegove blagoslove, tudi krst. Vidim tudi ženin zgled. Ko jo je Gospod vodil, se ji je pričevanje okrepilo. Odprl ji je zapornice nebes in izlil blagoslove.
Hvaležen sem, da sem lahko delal s tem mladim misijonarjem, ki je bil poln preproste, silne vere. In hvaležen sem, da lahko večno živim z ženo, ki z zgledom kaže, da dovoli Gospodu, da jo vseskozi vodi.
Kraljestvo in blagoslovi so resnično naši.