Mladi odrasli
Kadar dvomite, pustite priprta vrata za vero
Četudi občasno morda podvomimo v svoje duhovne izkušnje, nas lahko ponovno navda gotovost.
Bodisi smo odraščali v Cerkvi, bodisi smo se spreobrnili kasneje v življenju, nas je verjetno veliko izkusilo trenutke, ko smo se spraševali ali podvomili. Morda smo doživeli neverjetne duhovne izkušnje, a se trenutno sprašujemo: Mar so bile te duhovne izkušnje resnične ali sem si le predstavljal, da občutim Duha? Kaj če ni nič od tega res? In kaj naj z vprašanji, na katere še nimam odgovorov? Kako naj ostanem v Cerkvi, če nisem več prepričan, da je prava?
Sama sem bila presenečena, da so se vprašanja pojavila zatem, ko sem služila misijon. Tako trdno sem bila prepričana o resnici, da sem jo leto in pol hotela pridigati drugim – a zdaj sem dvomila v vse, kar sem vedela in učila. Kakšna škoda bi bila, če ne bi bilo nič res. Ali je bilo torej vse, kar sem učila, res? Ali sem le hotela, da bi bilo res? Ko sem videla prijatelje, ki so zapuščali Cerkev, in ko sem se sama soočala z notranjo borbo glede vere, sem se spraševala, ali sem se slepila.
Kljub temu, da sem imela resna vprašanja, nisem prenehala hoditi v cerkev ali spolnjevati zapovedi. Pravzaprav sem prav zaradi tega, ker sem vprašanja imela, skušala slediti nasvetu predsednika Russella M. Nelsona, kako naj »duhovno postane[m] bolj sposobn[a] prejeti razodetje«.1
Vedela sem, da »nebes nič ne odpre bolj kot kombinacija vedno večje čistosti, natančne poslušnosti, iskrenega prizadevanja, tega, da se vsak dan gostimo s Kristusovimi besedami v Mormonovi knjigi, in da čas redno posvečamo delu v templju in družinski zgodovini«.2 Čutila sem, kako ključno je, da Bogu ostanem blizu. Navsezadnje je bil edini, ki ima odgovore na vsa moja vprašanja.
Eunicina zgodba
Nekega dne sem med branjem knjige Saints: The Story of the Church of Jesus Christ in the Latter Days naletela na neverjetno zgodbo o ženski iz zgodnjih dni obnove. Videti je bilo, da je imela Eunice Franklin enaka vprašanja in skrbi kot jaz.
V New Yorku jo je krstil misijonar z imenom Elijah Able. Ob krstu je bila resnično spreobrnjena v evangelij. A ko je Elijah odpotoval v Kanado, da bi pridigal, je Eunice začela dvomiti v evangelij in v to, kar je nekoč vedela, da je res. Začela se je spraševati, ali je bil Joseph Smith res prerok in ali je Mormonova knjiga res knjiga svetih spisov. Veliko noči je prebedela in razmišljala, ali je bila zaslepljena.
Gospod je njen notranji boj pokazal Elijahu v sanjah in nemudoma se je vrnil v New York. Ko je potrkal na njena vrata, je bila Eunice zaprepadena – načrtovala je, kako mu bo ob ponovnem snidenju povedala, da ne verjame več. Namesto tega ga je povabila v hišo. Ko jo je Elijah povabil na svojo večerno pridigo, se je obotavljala in ni hotela iti. A na koncu je le popustila in prisluhnila, kaj ima povedati.
Med pridigo je Elijah navajal Prvo Petrovo pismo 4:12, ki pravi: »[N]e čudite se požaru, ki prihaja nad vas, da vas preizkusi.« Požar, ki je skušal preizkusiti in zlomiti Eunicino vero, ni mogel uspeti – ko je Eunice slišala Elijahov govor, so se ji dvomi razblinili. Knjiga Saints to pove takole: »Gotovost, ki jo je nekdaj čutila, jo je ponovno navdala.«3
Navda me gotovost
Eunicina izkušnja me je presunila in vedno znova sem premišljevala o njej. Kot Eunice sem se tudi sama učila iz Elijevih preprostih, globokih besed. Ni se nam treba »čud[iti] požaru«, če imamo vprašanja o veri. Povsem v redu je. Čeprav se nam je nekdaj zdelo, da se resnica izliva iz nebes, morda kasneje napočijo trenutki, ko občutimo duhovno sušo. Morda se sprašujemo, ali smo sploh čutili dež. Če še nimamo odgovorov ali potrditev, še naprej molímo za dež razodetja. Prosimo za pričevanje, da bomo vedeli, da včerajšnja resnica še vedno velja. Starešina Jeffrey R. Holand iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »Če je bilo prav takrat, ko ste o tem molili in v to zaupali in za to živeli, je prav tudi zdaj. /…/ Soočite se s svojimi dvomi. Obvladajte svoje strahove.«4
Ko je Eunice ponovno odprla vrata svojemu prijatelju misijonarju, četudi se je spraševala, zakaj bi, je ponovno odprla svoje srce. Gospod je bil ponovno v stiku z Eunice in ji je pomagal, da je občutila potrditev vsega, kar je nekdaj že vedela. Podobno vsak od nas lahko pusti vrata priprta za vero, čeprav se spopadamo z dvomi. Še naprej delajmo, kar je prav, in prosimo za razodetje – četudi ne vemo zagotovo, zakaj to pravzaprav počnemo.
Priprta vrata pustimo, ko še naprej delamopreproste stvari, ki so po Božjih besedah dobre za naše duše. Posvečujemo sabat in hodimo na sestanke. Beremo svete spise, četudi včasih le en verz. Poslušamo hvalnico ali konferenčni govor. Z nebeškim Očetom govorimo o svojih skrbeh in upih in ga prosimo, da bi spoznali resnico. Spolnjujemo zapovedi, se kesamo in si prizadevamo, da bi bil Sveti Duh ob nas.
Četudi nimamo drugega, kot le želje, da bi verjeli, lahko še vedno delamo preproste stvari in dopustimo želji, da deluje v nas. V srcu prihranimo nekaj prostora, da vera lahko raste. (Gl. Alma 32:27.)
Kaj vem?
Četudi sem se občasno spraševala, tavala in omahovala, sem spoznala in ponovno spoznala, da je to Kristusova Cerkev. Četudi je bil Joseph Smith nepopoln, vem, da je bil navdihnjen Božji prerok, ki je žrtvoval vse in je delal po svojih res najboljših močeh. Vem tudi, da je Mormonova knjiga res starodavni zapis in sveti spis, ki je ohranjen prav za nas do današnjega časa. Nebeški Oče mi te resnice še naprej potrjuje vsak dan. In vesela sem, da jih je potrdil tudi Eunice Franklin.
Vem, da kadar bomo pustili vrata in srca odprta za resnico, nam bo Bog pomagal, da bomo po Svetem Duhu čutili, kaj je res in kaj ni. Svojih duhovnih izkušenj v takem trenutku ne bomo mogli zanikati. In vsak trenutek zatem, kadar začutimo, da se nam prikradejo dvomi, se spomnimo, kako smo se počutili. Kakor Eunice nas lahko ponovno navda gotovost o evangelijskih resnicah.
Če se bomo oklepali svojih duhovnih izkušenj, nam ne bo treba živeti v suši dvomov. Starešina Neil L. Andersen iz zbora dvanajstih apostolov pravi: »Za svoje svete spomine bodite hvaležni. /…/ Zaupajte, da vam jih pošiljata nebeški Oče in njegov ljubi Sin. Naj vašim dvomom prinesejo potrpežljivost in vašim težavam razumevanje. Obljubljam vam, da boste odločilnih duhovnih dogodkov v življenju imeli še več, če jih boste z veseljem priznali in skrbno varovali.«5
Vem, da za tiste, ki si prizadevajo ustvariti nove duhovne izkušnje in udejanjajo vero v Kristusa, velja tale resnica: »Kdor veruje [v Kristusa], gotovo nikoli ne bo žejen.« (Janez 6:35) Dobili bomo vse odgovore, ki jih potrebujemo. Uspelo nam bo skozi ogenj, ki nam ga na pot postavlja Satan. In ljubečemu Bogu lahko ostanemo zvesti vse svoje dni.