2022
V Stari zavezi poiščimo Jezusa Kristusa
januar/februar 2022


V Stari zavezi poiščimo Jezusa Kristusa

V svetih spisih Odrešenika letos lahko spoznamo s pomočjo naslednjih petih resnic.

fine art painting of Jesus Christ

Walter Rane: Svetu prinesimo luč; kopiranje ni dovoljeno

Jezus Kristus je nekega dne na poti med Jeruzalemom in Emavsom srečal dva od svojih učencev. Med potjo ju je učil o svoji vlogi, kar opisujejo sveti spisi, ki jih zdaj imenujemo Stara zaveza.

»Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.« (Luka 24:27) Za učenca je bilo spoznavanje Odrešenika in njegovega poslanstva globoka duhovna izkušnja in rotila sta ga, naj še ostane (gl. Luka 24:28–32).

Prav kakor ta prva Kristusova privrženca imamo priložnost, da bomo letos Odrešenika spoznali podrobneje, ko bomo preučevali Staro zavezo. Ta zapis nam z Mojzesovo in Abrahamovo knjigo v Dragocenem biseru lahko da celovitejše razumevanje tega, kdo je – njegove narave, njegovega poslanstva in njegovega odnosa z Očetom in vsakim od nas. To razumevanje potrebujemo zato, da bomo prejeli dar večnega življenja (gl. Janez 17:3).

Sledi pet resnic, s pomočjo katerih v tej starodavni sveti knjigi Jezusa Kristusa lahko prepoznamo in bolje razumemo.

Prva resnica: Jezus Kristus je Jehova

V Stari zavezi beremo o času, ko je Jezus samega sebe imenoval Jehova (gl. Janez 8:58, opomba b). Ljudje so bili ogorčeni in so ga poskušali kamenjati zaradi bogokletstva (gl. Janez 8:59). Niso se zavedali dragocene resnice, ki jo še danes veliko ljudi razume narobe: Da je Jezus Kristus Jehova, Bog Stare zaveze.1

Delni razlog, da se v Stari zavezi Odrešenikovo identiteto tako pogosto razume narobe, je, ker se ime »Jezus Kristus« v knjigi ne uporablja. Avtorji so namesto tega uporabljali številne druge nazive, s katerimi so ga imenovali, denimo »Bog«, »Jaz Sem« ali »Gospod«.2 Ko to vemo, v vseh svetih spisih Jezusa Kristusa lahko vidimo jasneje. Na primer:

  • Ko je Mojzes govoril z »Bogom« v gorečem grmu, je govoril z Jezusom Kristusom (gl. 2 Mojzes 3:6).3

  • Jezus Kristus se je Josephu Smithu podobno predstavil kot »veliki Jaz Sem« (Nauk in zaveze 29:1).

  • Janez Krstnik je bil poklican, da pripravi »Gospodovo« pot (Matej 3:3). To je izpolnitev Izaije 40:3, ki je prerokoval o Jezusu Kristusu.

  • Za več primerov o Jehovi v svetih spisih si oglejte tabelo na 17. strani.

Druga resnica: Predmeti in dogodki nas lahko učijo o Odrešeniku

an angel appearing to Adam and Eve as they prepare a burnt offering

Adamu in Evi je bilo zapovedano, naj v sklopu svojega čaščenja žrtvujeta živali. Takšna žrtvovanja nas opominjajo, da je Jezus Kristus, Božje jagnje, dopustil, da so ga ubili, ker je to sodilo v odkupno daritev.

Keith Larson: Adam in Eva žrtvujeta

Stara zaveza je bogata s simboli in zgodbami, ki nas lahko opominjajo na pomoč, ki jo nudi Odrešenik. Na primer:

  • Veliko svetih spisov opisuje čase, ko je bilo vernim ljudem zapovedano, naj v sklopu svojega čaščenja žrtvujejo živali. Na primer, izraelskim otrokom je bilo rečeno, naj žrtvujejo jagnje in vhodna vrata označijo z njegovo krvjo. Tisti, ki so to naredili, so bili zaščiteni pred smrtonosno nadlogo v Egiptu. Takšna žrtvovanja nas opominjajo, da je Jezus Kristus, Božje jagnje, dopustil, da so ga ubili, ker je to sodilo v odkupno daritev. Njegovo žrtvovanje nas reši telesne in duhovne smrti. (Gl. 2 Mojzes 12:13.)

  • Ko je prerok Elija moral pobegniti in se skriti v puščavo, da je ostal živ, je bil potrt in je rekel, da si želi, da bi bil mrtev. Ko je spal, sta se čudežno prikazala kruh in voda, ki sta ga nahranila in odžejala ter ga okrepila, da je lahko nadaljeval. To nas lahko opominja, da je Jezus Kristus živa voda in kruh življenja. On je naš najvišji vir upanja. (Gl. 1 Kralji 19:1–8.)4

  • »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam,« je zapisal neki psalmist (Psalmi 119:105; poudarek dodan). Mihej je pričeval: »[Č]e sedim v temi, je Gospod moja luč.« (Mihej 7:8; poudarek dodan) Njune besede nas opominjajo, da je Jezus Kristus Luč sveta, ki nas vodi nazaj v nebeški dom.

Med branjem boste morda odkrili druge stvari, ki vas opominjajo, da nas Jezus Kristus lahko reši – denimo, ko je bila Noetova družina v barki rešena pred poplavo ali ko je bil Joni dan čas, da se je pokesal, ko je bil v kitu. Ti dogodki nas lahko opominjajo, da nas Odrešenik lahko nese skozi življenjske viharje in da nam bo vedno dal priložnosti, da se bomo vrnili na pravo pot. (Gl. 1 Mojzes 7:1, Jona 1:17.)

Tretja resnica: Jehova je osebni Bog

Včasih se morda zdi, da je Bog Stare zaveze jezen in maščevalen. Ne pozabimo, da so prvotni avtorji knjige pripadali starodavnim kulturam z navadami in opisi, ki jih danes morda težko docela razumemo. V priročniku Pridi in hodi za menoj nam skupinske razprave in razsvetljenje Svetega Duha lahko pomagajo uskladiti to, kar preberemo v Stari zavezi, s tem, kar vemo o Jezusu Kristusu iz drugih knjig svetih spisov.

In tole je ena očitna Jehovova značilnost, ki jo tisti, ki preučujejo Odrešenika, poznajo: On je osebni Bog. Njegovo posredovanje tako na veličastne kot na preproste načine ponazarja, da je vedno pripravljen rešiti tiste, ki zaupajo vanj. Sledi nekaj primerov njegovega delovanja v Stari zavezi:

  • Potem ko sta Adam in Eva grešila, ju je oblekel oziroma pokril s suknjama iz kože (gl. 1 Mojzes 3:21). Hebrejska beseda za odkupno daritev pomeni »pokriti« oziroma »odpustiti«.

  • Henohu je rekel, naj hodi z njim (gl. Mojzes 6:34), in sionsko ljudstvo vzel v nebo (gl. Mojzes 7:69).

  • Jožefa je pripravil, da je svojo družino in neštete druge rešil pred stradanjem (gl. 1 Mojzes 37–46).

  • Izraelske otroke je vodil skozi puščavo (gl. 2 Mojzes 13:21–22).

  • Prikazal se je Aronu in Mirjam, da je okrepil njuno vero v živega preroka (gl. 4 Mojzes 12:5).

  • Vodil je Ruto in preko njenega potomstva ohranil svoje prednike (gl. Ruta 3:10–11, 4:14–17).

  • Dečka Samuela je poklical po imenu (gl. 1 Samuel 3:3–10).

  • Esteri je dal moč, da je pogumno rešila svoje ljudstvo (gl. Estera 2:17, 8:4–11).

Četrta resnica: Jezus Kristus nam pomaga bojevati bitke

Vsakdanje življenje včasih občutimo kakor bitko. Resnično smo sredi duhovne bitke med dobrim in zlim, precej podobni vojnam, ki jih opisuje Stara zaveza. S starodavnimi vojaki vzklikamo: »Vodi nas, o veliki Jehova!«5 V naslednjih odlomkih iz svetih spisov slišimo njegov pomirjujoči odgovor:

  • »Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil.« (Jozue 1:5)

  • »Ne bojte se in se ne plašite pred to veliko množico, kajti ne boste se bojevali vi, temveč Bog.« (2 Kroniška 20:15)

  • »Okrepil te bom, /…/ podpiral te bom.« (Izaija 41:10)

  • »[Jaz sem] s teboj, da te rešujem.« (Jeremija 1:8)

Peta resnica: Gospodove obljube ostajajo

Z ljudmi iz Stare zaveze smo bolj povezani, kot se nemara zavedamo. Starodavni vidci so pričakovali Jezusa Kristusa in pisali o njegovem življenju smrtnika. Izaija je, na primer, Gospoda opisal s tako slikovitimi besedami, da so postale sestavni del hvalnic, ki jih pogosto pojemo za veliko noč in božič (gl. Izaija 7, 9, 40 in 53).6

Kakor ti preroki tudi mi pričakujemo Kristusov prihod – tokrat pričakujemo njegovo vrnitev, da bo na zemlji kraljeval osebno.7 In ko svet pripravljamo na njegov drugi prihod, moč črpamo iz resnic in obljub, ki so jih najprej zapisali v Stari zavezi, denimo:

  • Patriarhalni blagoslovi, ki vključujejo izjavo, kateri izraelski hiši pripadamo. Gospodova zaveza, ki jo je pred tisočletji sklenil z Abrahamom, se danes nanaša na nas kot člane Cerkve zaveze, ne glede kateremu rodu pripadamo. (Gl. 1 Mojzes 13:14–17, Abraham 2:9–11.)

  • Zapoved, naj posvečujemo sabat, za katero je Gospod rekel, da bo to »znamenje med menoj in vami iz roda v rod, da se ve, da vas jaz, Gospod, posvečujem« (2 Mojzes 31:13).

  • Sveto umivanje, maziljenje in oblačenje, ki so danes sestavni del tempeljskega čaščenja, so bila najprej dana Aronu in njegovemu potomstvu (gl. 3 Mojzes 8).

Pomislite, koliko pravičnih moških in žensk se je žrtvovalo, da smo prišli do te točke človeške zgodovine! Nadaljujemo na njihovih svetih prizadevanjih in imamo skupno vizijo sveta, ki ga bo vodil Odrešenik. Predsednik Russell M. Nelson je učil takole: »Po približno štiri tisoč letih pričakovanja in priprav je sedaj dan, ki je bil določen, da se bo evangelij poneslo med narode zemlje. To je čas obljubljenega zbiranja Izraela. In mi lahko sodelujemo!«8

Epsko leto preučevanja

Christ in red robe

Minerva Teichert: Kristus v rdečem oblačilu, z dovoljenjem Muzeja cerkvene zgodovine

V rokah imamo zgodbo o začetku človeštva – našo zgodbo kot kristjanov zavez. Zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa vemo, kako se bo to epsko potovanje končalo. Satan bo pokončan, pravični pa bodo zmagoslavni. A kako se bo razvijala naša osebna zgodba?

Ali se bomo odločili, da bomo letos hodili z Jezusom Kristusom? Ali ga bomo rotili, naj ostane z nami, in navdušeno prisluhnili temu, kar uči?

On je ljubeči, osebni Odrešenik, katerega glas slišimo v Nauku in zavezah, katerega življenje je zapisano v Novi zaveze in katerega nauke jasno uči Mormonova knjiga. Z nekaj vaje bomo odkrili, da je njegovo delovanje prav tako vtkano na straneh Stare zaveze. On je osrednji v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti človeštva. Vedno je bil – in vedno bo – ob nas na vsakem koraku poti.

Opombe

  1. Gl. drugi odstavek »Živeči Kristus: pričevanje apostolov«, ChurchofJesusChrist.org.

  2. V angleških prevodih so reference za Jezusa Kristusa pogosto zapisane z velikimi črkami, recimo: GOSPOD. 1 Samuel 1:15 daje dva primera besede: »gospod«, ki se nanaša na osebo, in »GOSPOD«, ki se nanaša na Jezusa Kristusa. Gl. tudi James E. Talmage, Jesus the Christ (1916), 36.

  3. V inačicah Svetega pisma, ki jih je izdala Cerkev, opombe lahko pripomorejo pri pojasnjevanju, kdaj se sveti spisi nanašajo na Odrešenika. Na primer, glejte 2 Mojzes 3:6, opomba a.

  4. Več o simbolizmu te zgodbe v Marissa Widdison, »The Bread and Water of Hope«, Ensign, sep. 2019, 56.

  5. »Guide Us, O Thou Great Jehovah«, Hymns, št. 83.

  6. Nekaj verzov iz Izaije je bilo uporabljenih v besedilu Händlovega oratorija Mesija.

  7. Gl. Členi vere 1:10.

  8. Russell M. Nelson, »Zaveze«, generalna konferenca, okt. 2011.