Seminare
1 Timoteo 3:1–7; Tito 1:6–9


1 Timoteo 3:1–7; Tito 1:6–9

O Le Epikopo: O Se Tamalii e “Logoleleia”

Ua feiloai se alii talavou ma lona Epikopo.

Na e iloa sa auauna atu epikopo i le Ekalesia i ona po o Paulo? E mafai faapefea e epikopo ma peresitene o paranesi ona faamanuiaina lou olaga? I tusi a Paulo ia Timoteo ma Tito, sa ia faataotoina atu ai agavaa mo alii o e na valaauina o ni epikopo. O lenei lesona e mafai ona fesoasoani e te malamalama atili ai i uiga o epikopo ma peresitene o paranesi ma le auala e mafai ai e nei auauna a le Alii ona fesoasoani ia te oe i lou olaga.

O ai e te liliu atu i ai?

Manatu faapea o loo e tauivi ma se faafitauli taua i lou olaga. Atonu o se faaiuga e uiga i lou lumanai, o se luitau o loo e feagai ai, po o se amioga masani leaga o loo e tauivi e suia.

  • O fea e te liliu i ai mo le taitaiga pe a o e tauivi ma ni faafitauli taua?

  • O ai e te talanoa atu i ai ma aisea?

Faitau le saunoaga lenei mai ia Elder Quentin L. Cook o le Korama a Aposetolo e Toasefululua:

Atatosi aloaia o Elder Quentin L. Cook. Na valaauina i le Korama a Aposetolo e Toasefululua i le aso 6 Oketopa 2007.

O outou tagata talavou faapelepele … ua outou i ai i le faitotoa o faaiuga aupito sili ona taua tou te faia i ō outou olaga. Faamolemole ia fefautuaa’i ma ou mātua uma, ma lou epikopo e uiga i filifiliga taua o le a tou feagai i se taimi o i luma. Faataga le epikopo e avea ma au uo ma fautua.

(Quentin L. Cook, “O Epikopo—O Leoleo Mamoe i Lafu Mamoe a le Alii,” Liahona, Me 2021, 60)

Faaaoga sina taimi e manatunatu loloto ai i fesili nei:

  • E te mafaufau i lau epikopo po o le peresitene o le paranesi o se uo ma se fautua?

  • Pe a e feagai ma se faaiuga taua, po o le taimi e te manaomia ai le fesoasoani faaleagaga, mata e te ono sailia se fautuaga mai lau epikopo? Aisea?

  • E mafai faapefea e le liliu atu i lou epikopo po o le peresitene o le paranesi mo se taitaiga ona fesoasoani ai ia te oe?

A o e suesueina lenei lesona, vaavaai mo ni auala e mafai ai e se epikopo po o se peresitene o le paranesi ona lagolagoina oe i ou luitau, faaiuga, ma le faatuatua ia Iesu Keriso.

Ua aoao mai Paulo e uiga i agavaa o se epikopo

O tusi a Paulo ua ta’ua o le 1 Timoteo, 2 Timoteo, ma le Tito e tele ina faaigoa o tusi faafaifeau aua o loo i ai fautuaga a Paulo i faifeau po o taitai i le Ekalesia (faifeau e sau mai le upu Latina mo le leoleo mamoe). O Timoteo ma Tito o ni paaga faatuatuaina a Paulo o e sa galulue faatasi ma ia i ni taimi eseese i ana malaga faafaifeautalai. I le taimi lea, sa auauna atu Timoteo o se taitai o le Ekalesia i Efeso, ae o Tito sa i le motu Eleni o Kereta.

Faatasi ai ma le tele o upumoni na aoao mai e Paulo i nei tusi musuia, sa ia lisiina ai nisi o agavaa mo alii o e na valaauina o ni epikopo. O se epikopo o se alii ua uma ona faauuina ma vaetofia o se faitaulaga sili pulefaamalumalu mo se uarota, po o se aulotu. Ua ia te ia le tiutetauave aoao mo le pulea o auaunaga i mataupu faaletino ma faaleagaga o le aulotu. O se peresitene o le paranesi e tali faapena foi lana matafaioi. E filifilia e le Alii se epikopo e ala i se au peresitene o le siteki, o e o loo sailia faaaliga. A o lei valaauina, e faamaonia le epikopo e le Au Peresitene Sili o se ua agavaa ma mafai ona auauna atu.

Faitau le 1 Timoteo 3:1–7 ma le Tito 1:6–9, e vaavaai ai mo agavaa mo epikopo. Saili se tolu o nei uiga o le a fesoasoani i se epikopo po o le peresitene o le paranesi e taiala ma faamanuia ai lou olaga.

  • E faapefea ona faaalia e Iesu Keriso nei uiga? (Mafaufau e faasino nei fuaiupu i le 1 Peteru 2:25, lea na faasino ai Peteru i le Faaola o “le Leoleo Mamoe ma le Epikopo o o [tatou] agaga.”)

  • E mafai faapefea e le i ai o nei uiga ona agavaa ai se epikopo po o se peresitene o le paranesi e fesoasoani ia te oe e pei ona ono faia e le Faaola?

  • E faapefea ona e aoteleina mea ua e aoaoina e uiga i epikopo ma peresitene o paranesi?

Tusitusi i luga o se fasipepa i se peni po o se penitala. 1. Tali fesili nei i totonu o lau api talaaga mo suesuega:

  • O a ni uiga faaKeriso ua e maitauina i lou epikopo po o le peresitene o le paranesi? Na faapefea e nei uiga ona agavaa ai o ia e avea o se meafaigaluega i aao o le Alii?

  • Sa mafai faapefea ma pe e mafai faapefea e se epikopo ona fesoasoani ia te oe e faalatalata atili atu ai ia Iesu Keriso ma faamalosia ai lou faatuatua ia te Ia?

O se leoleo mamoe i le lafu a le Alii

Mafaufau e faailoga soo se upu po o fasifuaitau i le 1 Timoteo 3:2 po o le Tito 1:7–9 o loo ta’u mai ai le tiutetauave o se epikopo e aoao atu.

E mafai e le epikopo po o le peresitene o le paranesi ona aoao atu i ni auala eseese, e aofia ai fonotaga, vasega, ma faatalanoaga patino, atoa ai ma lana faataitaiga.

Tusitusi i luga o se fasipepa i se peni po o se penitala. 2. Tali fesili nei i totonu o lau api talaaga mo suesuega:

  • Na faapefea ona avea fautuaga po o faatonuga a se epikopo po o se peresitene o le paranesi ma se faamanuiaga ia te oe po o se tasi e te iloa?

  • O a isi auala e tausia ma fesoasoani mai ai le Alii ia i tatou e ala i epikopo ma peresitene o paranesi?

E mafai e se epikopo ona fesoasoani ia i tatou ia salamo

Ua valaauina foi e le Alii ia epikopo ma peresitene o paranesi e fesoasoani ma taiala i tatou i le faatinoina o le salamo, aemaise lava pe afai ua tatou faia ni agasala matuia.

Sa aoao mai e Elder C. Scott Grow o le Au Fitugafulu:

Atatosi Aloaia o Elder C. Scott Grow. Na pueina ia Mati 2017.

E ala i le faauuga ma le ola amiotonu, ua agavaa le epikopo i faaaliga mai le Agaga Paia e faatatau i tagata o lana uarota, e aofia ai oe.

“E mafai ona fesoasoani le epikopo ia te oe i le faagasologa o le salamo i auala e le mafai e ou matua po o isi taitai ona tuuina atu ai. …

… I le avea ai ma se auauna a le Alii, o le a ia agalelei ma malamalama a o ia faalogo atu ia te oe. Ona ia fesoasoani atu ai lea ia te oe i le faagasologa o le salamo. O ia o le avefeau o le alofa mutimutivale o le Alii e fesoasoani ia avea oe o se ua mama e ala i le Togiola a Iesu Keriso.

(C. Scott Grow, “Aisea ma O Le A Le Mea Ou Te Manaomia e Ta’uta’u Atu i Lo’u Epikopo?,” New Era, Oke. 2013, 28–29)

Faaaoga sina taimi e tusi ai se tusi puupuu, imeli, po o se feau tusitusia i lou epikopo po o le peresitene o le paranesi. Mafaufau e faafetai atu ia te ia mo lana auaunaga, aoaoga, ma faataitaiga. Ia aofia ai soo se auala patino na ia fesoasoani ai ia te oe. Mafaufau e tau atu soo se tasi o ana faataitaiga faa-Keriso ua e maitauina ma talisapaia. Afai e talafeagai, e mafai foi ona e talosagaina e feiloai ma ia mo lana fautuaga mo se faaiuga faigata, se popolega atonu o ia te oe, po o se fesoasoani i le faagasologa o le salamo.

Tuu i le faitalia: O e Manao e Aoao Atili?

1 Timoteo 3:1. O fea e sau ai le faalagiga o le epikopo i le Feagaiga Fou?

O le faalagiga o le epikopo e sau mai le upu Eleni episcopos—epi, o lona uiga “i luga,” ma le scopos, o lona uiga o le “vaai” po o le “leoleo.” O lona uiga, o se episcopos, po o le epikopo, o ia lea e vaavaaia le lafu i le avea ai o se taitai po o se leoleo.

Aisea e tatau ai ona ou alu i lo’u epikopo e ta’uta’u atu i ai agasala?

Na aoao mai Elder Richard G. Scott (1928–2015) o le Korama a Aposetolo e Toasefululua:

O le atatosi aloaia mulimuli o Elder Richard G. Scott o le Korama o Aposetolo e Toasefululua, 2004. Na maliu i le aso 22 o Setema 2015.

O solitulafono matuia e pei o le ola le mama e manaomia ai le fesoasoani a se tasi o loo umia ki o le pulega, e pei o se epikopo po o le peresitene o le siteki, ina ia faagaioi ma le filemu le faatinoina o le salamo, ma mautinoa ua maea ma talafeagai lona faataunuuina.

(Richard G. Scott, “The Power of Righteousness,” Ensign, Nov. 1998, 69–70)

1 Timoteo 3:1. O le a le “galuega lelei” a se epikopo?

Na aoao mai Elder Quentin L. Cook o le Korama a Aposetolo e Toasefululua, e uiga i tiutetauave autu o se epikopo:

Atatosi aloaia o Elder Quentin L. Cook. Na valaauina i le Korama a Aposetolo e Toasefululua i le aso 6 Oketopa 2007.

Ua i ai i le epikopo ia tiutetauave autu e lima i le pulefaamalumalu ai i se uarota:

  1. O ia o le faitaulaga sili pulefaamalumalu i totonu o le uarota.

  2. O ia o le peresitene o le Perisitua Arona.

  3. O ia o se faamasino o tagata.

  4. Na te faamaopoopoa le galuega o le faaolataga ma le faaeaga, e aofia ai le tausiga o i latou o e le tagolima.

  5. Na te vaaia ia faamaumauga, tupe, faapea le faaaogaina o le falelotu.

I lana matafaioi o le faitaulaga sili pulefaamalumalu, o le epikopo o le “taitai faaleagaga” o le uarota. O ia o se “soo faamaoni o Iesu Keriso.” …

Ua i ai i le epikopo le matafaioi maualuga i le avea ai o se leoleo mamoe e taialaina le tupulaga faia’e, e aofia ai talavou matutua nofofua, ia Iesu Keriso.

(Quentin L. Cook, “O Epikopo—O Leoleo Mamoe i Lafu Mamoe a le Alii,” Liahona, Me 2021, 58)

Tito 1:7. O le a le uiga o le tala a Paulo ina ua ia fai mai “e tatau lava i le epikopo ona le mata’uleagaina o ia”?

O se epikopo e filifilia e le Alii ma e tatau ona avea o se alii e maualuga le amio mama ma le agavaa. Peitai, o epikopo uma e le atoatoa ma o le a i ai taimi e faia ai ni mea sese i le taimi o la latou auaunaga.

Na aoao mai e Elder Jeffrey R. Holland o le Korama a Aposetolo e Toasefululua le mea lenei:

14:43

“Le Alii, Ua Ou Faatuatua”

Ia faailoa ma le faamaoni au fesili ma ou popolega, ae ia tapili muamua motumotu o lou faatuatua, aua e mafai mea uma e i latou e talitonu.

Atatosi Aloaia o Elder Jeffrey R. Holland. Na pueina ia Ianuari 2018.

Ia agalelei e tusa ai i vaivaiga faaletagata—o ou vaivaiga faapea foi vaivaiga o i latou tou te galulue faatasi i se Ekalesia o loo taitaia e alii ma tamaitai o ni tagata faaletino o loo galulue fua. Vagana ai i le tulaga o Lona Alo Pele e Toatasi e atoatoa, ua na o tagata lē atoatoa lava sa valaauina e le Atua e faia [Lana] galuega. Atonu o se tulaga e matua faanoanoa ai o Ia, ae o loo Ia taulimaina pea lava. E ao foi la ona tatou faapena. A e vaai foi la i ni lē atoatoa, ia manatua o le tapulaa e le o i ai lea i le paia o lenei galuega. … O lea, ia onosai ma agalelei ma loto faamagalo.

(Jeffrey R. Holland, “Le Alii e, Ua Ou Faatuatua,” Liahona, Me 2013, 94)