1 In zgodilo se je, da sem se potem, ko sem bil jaz, Nefi, odnešen v Duhu in sem vse to videl, vrnil k očetovemu šotoru.

2 In zgodilo se je, da sem videl brate in med seboj so se sporekali glede tega, kar jim je oče govoril.

3 Kajti resnično jim je govoril veliko velikih stvari, ki jih je bilo težko razumeti, če človek ni vprašal Gospoda; in ker so bili trdosrčni, se torej niso ozirali h Gospodu, kakor bi se morali.

4 In sedaj sem bil jaz, Nefi, potrt zaradi njihove trdosrčnosti in tudi zaradi tega, kar sem videl, in vedel sem, da se bo to neizogibno zgodilo zaradi velike hudobije človeških otrok.

5 In zgodilo se je, da so me moje stiske upognile, kajti menil sem, da so bile moje stiske zaradi propada mojega ljudstva hujše od vsega drugega, kajti videl sem njihov padec.

6 In zgodilo se je, da sem potem, ko sem prejel moč, spregovoril svojim bratom in od njih želel izvedeti za vzrok njihovih sporov.

7 In rekli so: Glej, ne moremo razumeti besed, ki jih je oče govoril glede oljkinih naravnih vej in tudi glede drugih narodov.

8 In rekel sem jim: Ali ste vprašali Gospoda?

9 In rekli so mi: Nismo, kajti Gospod nam ne razkriva nič takšnega.

10 Glejte, rekel sem jim: Kako to, da ne izpolnjujete Gospodovih zapovedi? Kako to, da boste pogubljeni zaradi svoje trdosrčnosti?

11 Mar ne pomnite tega, kar je rekel Gospod? — Če ne boste postali trdosrčni in me boste prosili v veri, verujoč, da boste prejeli, in boste marljivo izpolnjevali moje zapovedi, vam bo to zagotovo razkrito.

12 Glejte, povem vam, da je Gospodov Duh, ki je bil v očetu, Izraelovo hišo primerjal z oljko; in glejte, mar nismo odlomljeni od Izraelove hiše in mar nismo veja Izraelove hiše?

13 In sedaj, to, kar oče méni glede vcepljanja naravnih vej preko polnosti drugih narodov, je, da bo v poslednjih dneh, ko bo naše potomstvo shiralo v neveri, da, za razdobje veliko let in veliko rodov, potem ko se bo Mesija v telesu prikazal človeškim otrokom, takrat bo prišla polnost Mesijevega evangelija k drugim narodom in od drugih narodov k ostanku našega potomstva —

14 in tistega dne bo ostanek našega potomstva vedel, da so iz Izraelove hiše in da so Gospodovo ljudstvo zaveze; in takrat bodo vedeli in izvedeli za svoje prednike in izvedeli bodo tudi za evangelij svojega Odkupitelja, o katerem je poučeval njihove očete; zatorej bodo spoznali svojega Odkupitelja in vse točke njegovega nauka, da bodo lahko vedeli, kako priti k njemu in biti odrešeni.

15 In mar se potem tistega dne ne bodo radostili in slavili svojega večnega Boga, svojo skalo in svojo odrešitev? Da, mar tistega dne ne bodo prejeli moči in hrane od prave trte? Da, mar ne bodo prišli v pravo Božjo čredo?

16 Glejte, povem vam, da; spet se jih bodo spomnili v Izraelovi hiši; vcepljeni bodo, ker so oljkina naravna veja, v pravo oljko.

17 In to je, kar méni oče; in méni, da se to ne bo zgodilo, dokler jih drugi narodi ne bodo razkropili; in méni, da se bo to zgodilo po drugih narodih, da bo Gospod drugim narodom lahko pokazal svojo moč zavoljo prav istega vzroka, zaradi katerega ga bodo Judje oziroma Izraelova hiša zavrnili.

18 Zatorej oče ni govoril samo o našem potomstvu, ampak tudi o vsej Izraelovi hiši, pokazujoč na zavezo, ki se bo izpolnila v poslednjih dneh; zavezo, ki jo je Gospod sklenil z našim očetom Abrahamom, rekoč: V tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.

19 In zgodilo se je, da sem jim jaz, Nefi, veliko govoril glede teh stvari; da, govoril sem jim glede obnove Judov v poslednjih dneh.

20 In pripovedoval sem jim besede Izaija, ki je govoril glede obnove Judov oziroma Izraelove hiše; in potem ko bodo obnovljeni, ne bodo nikoli več zmedeni, niti ne bodo več razkropljeni. In zgodilo se je, da sem bratom govoril veliko besed, da so se pomirili in postali ponižni pred Gospodom.

21 In zgodilo se je, da so mi spet spregovorili, rekoč: Kaj pomeni to, kar je oče videl v sanjah? Kaj pomeni drevo, ki ga je videl?

22 In rekel sem jim: To je bil prikaz drevesa življenja.

23 In rekli so mi: Kaj pomeni železni drog, ki ga je oče videl, ki je vodil k drevesu?

24 In rekel sem jim, da je to Božja beseda; in kdor bo Božji besedi prisluhnil in se je bo trdno držal, se ne bo nikoli pogubil; niti jih ne bodo premagale skušnjave in nasprotnikove ognjene puščice, da bi jih zaslepile, da bi jih odvedle v pogubo.

25 Zatorej sem jih jaz, Nefi, opominjal, naj prisluhnejo Gospodovi besedi; da, opominjal sem jih z vso vnemo svoje duše in z vso sposobnostjo, ki sem jo posedoval, da bi prisluhnili Božji besedi in vselej v vsem pomnili izpolnjevati njegove zapovedi.

26 In rekli so mi: Kaj pomeni vodna reka, ki jo je videl oče?

27 In rekel sem jim, da je voda, ki jo je videl oče, umazanija; in v mislih je bil tako zatopljen v druge stvari, da umazanije vode ni videl.

28 In rekel sem jim, da je to strašen prepad, ki hudobne loči od drevesa življenja in tudi od Božjih svetih.

29 In rekel sem jim, da je prikaz tistega strašnega pekla, za katerega mi je angel rekel, da je pripravljen za hudobne.

30 In rekel sem jim, da je oče tudi videl, da je Božja pravica prav tako ločevala hudobne od pravičnih; in sijaj le-teh je bil kakor sijaj plamtečega ognja, ki se dviga k Bogu na veke vekov in nima konca.

31 In rekli so mi: Ali to pomeni mučenje telesa v dneh preizkušnje ali to pomeni končno stanje duše po smrti posvetnega telesa, ali to govori o tem, kar je posvetno?

32 In zgodilo se je, da sem jim rekel, da je to prikaz tako posvetnih kot duhovnih stvari; kajti prišel bo dan, ko se jim mora soditi po njihovih delih, da, in sicer po delih, ki so jih storili v posvetnem telesu v svojih dneh preizkušnje.

33 Če bodo zatorej umrli v svoji hudobiji, morajo biti prav tako izvrženi glede na to, kar je duhovno, kar zadeva pravičnost; zatorej morajo biti privedeni, da bodo stali pred Bogom, da se jim bo sodilo po njihovih delih; in če so njihova dela umazanija, morajo biti zagotovo umazani; in če so umazani, mora biti, da ne morejo prebivati v Božjem kraljestvu; sicer mora biti Božje kraljestvo prav tako umazano.

34 Toda glejte, povem vam, Božje kraljestvo ni umazano in v Božje kraljestvo ne more vstopiti nič nečistega; zatorej mora biti za tisto, kar je umazano, pripravljen kraj umazanije.

35 In kraj je pripravljen, da, in sicer tisti strašni pekel, o katerem sem govoril, in pripravljalec le-tega je hudič; zatorej je končno stanje človeških duš, da prebivajo v Božjem kraljestvu, ali pa bodo izvržene zaradi tiste pravice, o kateri sem govoril.

36 Zatorej so hudobni odvrnjeni od pravičnih in tudi od tistega drevesa življenja, katerega sad je med vsemi drugimi sadovi najbolj dragocen in najbolj zaželen; da, in je največji od vseh Božjih darov. In tako sem govoril svojim bratom. Amen.