25 In Melkízedek je povzdignil svoj glas in blagoslovil Abrama.

26 Melkízedek je bil torej veren mož, ki je ravnal pravično; in kot otrok se je bal Boga in levom zaprl gobce in pogasil silo ognja.

27 In ko ga je Bog tako odobril, je bil posvečen za vélikega duhovnika po redu zaveze, ki jo je Bog sklenil s Henohom,

28 to je bilo po redu Božjega Sina, redu, ki ni prišel po človeku, niti po človekovi volji; niti po očetu niti materi, niti po začetku dni niti po koncu let, temveč po Bogu;

29 in človeka je poklical s svojim lastnim glasom, glede na svojo lastno voljo, toliko, kolikor jih je verjelo v njegovo ime.

30 Kajti Bog je Henohu in njegovemu potomstvu sam pri sebi s prisego zaprisegel, da bo vsak, ki je posvečen po tem redu in poklicu, imel moč, da bo z vero razklal gore, razdelil morja, izsušil vode, jih preusmeril iz njihovih strug;

31 kljuboval vojskam narodov, razdelil zemljo, pretrgal vsako vez, stal v Božji navzočnosti, delal vse glede na njegovo voljo, glede na njegovo zapoved, si podvrgel vladarstva in moči; in to po volji Božjega Sina, ki je bil pred osnovanjem sveta.

32 In ljudje, ki so imeli tako vero, ki so prišli v ta Božji red, so bili preneseni in vzeti v nebesa.

33 In sedaj, Melkízedek je bil duhovnik tega reda; zato je dosegel mir v Salemu, in imenovali so ga Princ miru.

34 In njegovo ljudstvo je ravnalo pravično in prejelo nebesa in si prizadevalo za Henohovo mesto, ki ga je Bog prej vzel, ga ločil od zemlje, ga shranil za poslednje dni oziroma konec sveta,

35 in je rekel in s prisego zaprisegel, da se bosta nebesa in zemlja združila; in Božji sinovi bodo preizkušeni kot po ognju.

36 In tega Melkízedeka, ki je tako uveljavil pravičnost, je njegovo ljudstvo imenovalo za kralja nebes, oziroma drugače rečeno, za Kralja miru.

37 In povzdignil je svoj glas in blagoslovil je Abrama, ker je bil véliki duhovnik in skrbnik Božjega skladišča;

38 njega, ki ga je Bog določil, da prejema desetino za revne.

39 Zatorej mu je Abram plačeval desetino vsega, kar je imel, od vsega bogastva, ki ga je posedoval, ki mu ga je Bog dal več, kot to, kar je potreboval.

40 In zgodilo se je, da je Bog blagoslovil Abrama in mu dal bogastvo in čast in dežele v večno posest; glede na zavezo, ki jo je sklenil, in glede na blagoslov, s katerim ga je Melkízedek blagoslovil.