5 In sedaj, o tvojih sinovih, Efrájimu in Manáseju, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt; glej, moja sta, in Bog mojih očetov ju bo blagoslovil; prav kakor Ruben in Simeon bosta blagoslovljena, kajti moja sta; zatorej se bosta imenovala z mojim imenom. (Zato sta se imenovala Izrael.)

6 In tvoje potomstvo, ki se bo rodilo za njima, bo tvoje, in imenovali se bodo po imenu svojih bratov po svoji dediščini, v rodovih; zato so se imenovali Manásejev in Efrájimov rod.

7 In Jakob je Jožefu rekel: Ko se mi je v Luzu, v kánaanski deželi, prikazal Bog mojih očetov, mi je prisegel, da bo meni in mojemu potomstvu dal deželo v večno posest.

8 Zato, o sin moj, me je blagoslovil, ko te je vzgojil, da boš služabnik meni, da si mojo hišo rešil smrti;

9 rešil moje ljudstvo, svoje brate, pred lakoto, ki je bila huda v deželi; zatorej bo Bog tvojih očetov blagoslovil tebe in sad tvojih ledij, da bodo blagoslovljeni bolj kot tvoji bratje in bolj kot hiša tvojega očeta.

10 Kajti prevladal si in hiša tvojega očeta se je priklonila pred teboj, prav kakor ti je bilo pokazano, preden so te bratje prodali v Egipt; zatorej se ti bodo bratje priklanjali iz roda v rod, pred sadom tvojih ledij za vekomaj.

11 Kajti luč boš mojemu ljudstvu, da jih boš rešil v dneh njihovega ujetništva, iz suženjstva; in da jim boš prinesel odrešitev, ko so povsem upognjeni pod grehom.