Razjarjenost zaradi nepravičnosti
Jezus Kristus nepravičnost razume in ima moč, da poskrbi lek.
Leta 1994 se je v vzhodnoafriški državi Ruandi zgodil genocid, katerega vzroki so delno izvirali iz globoko zakoreninjenih napetih odnosih med plemenoma. Ocenjuje se, da je bilo ubitih več kot pol milijona ljudi.1 Presenetljivo je, da se je ruandski narod v veliki meri pobotal,2 a posledice teh dogodkov so še prisotne.
Ko sva pred desetletjem z ženo obiskala Ruando, sva se na kigalijskem letališču pogovarjala z enim od potnikov. Tožil je nad nepravičnostjo genocida in bridko vprašal: »Če bi Bog obstajal, mar ne bi glede tega nekaj ukrenil?« Temu človeku – in številnim od nas – se trpljenje in okrutna nepravičnost zdi nespravljiva z dejanskostjo prijaznega, ljubečega nebeškega Očeta. Vendar je resničen, prijazen in popolnoma ljubi vsakega svojega otroka. Ta razdvojenost je stara kakor človeštvo in se je ne da pojasniti s preprostimi besedami ali sloganom.
Osmišljati jo začnimo tako, da raziščimo različne vrste nepravičnosti. Pomislite na družino, v kateri vsak otrok tedensko za opravljanje skupnih hišnih opravil dobi žepnino. En sin, John, je kupil sladkarije, ena hči, Anna, je denar prihranila. Anna si je slednjič kupila kolo. Johnu se je zdelo popolnoma nepravično, da ima Anna kolo, on pa ne. A nepravičnost so ustvarile Johnove odločitve, ne dejanja staršev. Annina odločitev, da se odreče takojšnji zadovoljitvi želje po sladkarijah, do Johna ni bila nepravična, ker je imel isto priložnost kot sestra.
Naše odločitve lahko privedejo do podobnih dolgoročnih prednosti ali neugodnih položajev. Gospod je razodel: »In če človek pridobi več spoznanja in inteligence v tem življenju s svojo marljivostjo in poslušnostjo kot drugi, bo imel toliko večjo prednost v prihodnjem svetu.«3 Ko so drugi zaradi svojih marljivih odločitev deležni koristi, ne moremo upravičeno zaključiti, da se je z nami ravnalo krivično, kajti imeli smo enako priložnost.
Drugi primer krivičnosti izvira iz situacije, s katero se je moja žena srečala v otroštvu. Nekega dne je izvedela, da bo mama mlajšo sestro peljala kupit nove čevlje. Ruth se je pritožila: »Mama, to je tako nepravično!« Merla je nedavno dobila nove čevlje.«
Mama je vprašala: »Ruth, ali so ti čevlji prav?«
Ruth je odgovorila: »No, da.«
Mama je nato rekla: »Merli čevlji niso več prav.«
Ruth je soglašala, da mora vsak otrok v družini imeti čevlje, ki so mu prav. Čeprav bi Ruth rada imela nove čevlje, ni več dojemala, da so do nje nepravični, ko je na okoliščine pogledala skozi materine oči.
Nekaterih nepravičnosti se ne da pojasniti; nepojasnjena nepravičnost povzroča razjarjenost. Do nepravičnosti prihaja zato, ker živimo v telesih, ki so nepopolna, ranjena ali bolna. Življenje smrtnika je samo po sebi nepravično. Nekateri ljudje se rodijo v obilju, drugi ne. Nekateri imajo ljubeče starše, drugi ne. Nekateri živijo veliko let, drugi malo. In tako naprej in tako naprej. Nekateri posamezniki delajo napake, ki druge prizadenejo, čeprav si prizadevajo delati dobro. Nekateri se odločijo, da nepravičnosti ne bodo lajšali, čeprav bi jo lahko. Žalostno je, da nekateri posamezniki uporabljajo svobodno voljo, ki jim jo je dal Bog, da druge prizadenejo, ko jih nikoli ne bi smeli.
Lahko se združijo raznovrstne nepravičnosti, ki povzročijo cunami silne nepravičnosti. Na primer, pandemija covida-19 nesorazmerno prizadene tiste, ki so že podvrženi večfaktorskim, prikritim pomanjkljivostim. V srcu me boli zaradi tistih, ki se soočajo s takšno nepravičnostjo, a z vsem bolečim srcem izjavljam, da Jezus Kristus nepravičnost razume in ima tudi moč, da priskrbi lek. Nič se ne more primerjati z nepravičnostjo, ki jo je prestal. Ni bilo pošteno, da je izkusil vse bolečine in trpljenje človeštva. Ni bilo pošteno, da je trpel za moje in vaše grehe in napake. A za to se je odločil zaradi svoje ljubezni do nas in nebeškega Očeta. Popolnoma razume, kaj doživljamo.4
V svetih spisih je zapisano, da so se starodavni Izraelci pritoževali, da Bog z njimi ravna nepravično. Jehova je v odgovor vprašal: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa?« Čeprav je malo verjetno, da bi ljubeča mati pozabila svojega otročiča, Jehova izjavlja, da je njegova predanost še veliko stanovitnejša. Zatrdil je: »A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. /…/ Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj.«5 Ker je Jezus Kristus prestal neskončno, odkupno žrtvovanje, z nami popolnoma sočustvuje.6 Vselej ve, kako je z nami in pozna naše okoliščine.
V tem življenju lahko »pogumno« pridemo k Odrešeniku in smo deležni sočutja, ozdravljenja in pomoči.7 Tudi če ni jasno, zakaj trpimo, nas Bog lahko blagoslovi preprosto, običajno in občutno. Če se bomo te blagoslove naučili prepoznati, bomo Bogu še bolj zaupali. Nebeški Oče in Jezus Kristus bosta v večnostih razrešila vse nepravičnosti. Razumljivo je, da bi radi vedeli kako in kdaj. Kako bosta to naredila? Kdaj bosta to naredila? Kolikor vem, še nista razkrila kako ali kdaj. 8 Vem pa, da bosta.
V nepravičnih situacijah je ena od naših nalog, da zaupamo, da »vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi«.9 Jezus Kristus je svet premagal in »použil« vso nepravičnost. Zaradi njega imamo lahko v tem svetu mir in se radostimo.10 Če Jezusu Kristusu dovolimo, bo nepravičnost posvetil za naše dobro. Ne bo nas le potolažil in nam povrnil izgubljenega;12 nepravičnost bo uporabil v našo korist. Ko pride do kako in kdaj, se moramo zavedati in sprejeti, kakor je Alma, da »ni pomembno; kajti Bog ve za vse to; in zadostuje mi, da vem, da bo tako«.13
Vprašanja glede kako in kdaj lahko prihranimo za kasneje in se osredotočimo na razvijanje vere v Jezusa Kristusa, da ima moč narediti, da bo vse prav, in da hrepeni, da bi to naredil.14 Če vztrajamo pri kako ali kdaj, je za nas neproduktivno in navsezadnje miopično.15
Ko razvijamo vero v Jezusa Kristusa, bi si morali prizadevati tudi, da bi postali kakor on. K drugim potem pristopimo sočutno in si prizadevamo nepravičnost lajšati, kjer jo najdemo;16 v dosegu svojega vpliva lahko poskušamo narediti, da so stvari prav. Odrešenik nam je resnično naročil, naj si »goreče prizadeva[mo] za dobro in veliko stvari naredi[mo] na svojo lastno pobudo ter uresnič[imo]veliko pravičnosti«.17
Nekdo, ki se goreče bori proti nepravičnosti, je odvetnik Bryan Stevenson. Njegova odvetniška praksa v Združenih državah je posvečena obrambi obtoženih po krivem, opustitvi skrajnih kazni in zaščiti temeljnih človekovih pravic. Gospod Stevenson je pred nekaj leti branil moškega, ki je bil po krivem obtožen umora in je bil obsojen na smrt. Gospod Stevenson je lokalno krščansko cerkev tega moškega prosil za podporo, čeprav ta moški ni bil dejaven v svoji cerkvi in so ga v skupnosti obrekovali zaradi splošno znane izvenzakonske afere.
Gospod Stevenson je občestvu zato, da bi se osredotočilo na to, kar je bilo resnično pomembno, govoril o ženski, ki so jo pripeljali pred Jezusa, ker je bila obtožena prešuštva. Tožniki so jo hoteli kamenjati do smrti, Jezus pa je rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«18 Ženskini tožniki so se umaknili. Jezus ženske ni obsodil, temveč ji je naročil, naj ne greši več.19
Ko je gospod Stevenson zaključil s pripovedjo, je pripomnil, da pravičniškost, strah in jeza povzročajo, da celo kristjani lučajo kamenje v ljudi, ki se opotekajo. Nato je rekel: »Ne moremo preprosto gledati, da se to dogaja,« in je poslušalce spodbudil, naj postanejo »lovilci kamnov«.20 Bratje in sestre, prvi korak, da ne vržemo kamnov, je, da smo do drugih sočutni. Drugi korak je, da si prizadevamo ujeti kamne, ki so jih vrgli drugi.
Kako se soočamo s prednostmi in neugodnimi položaji, sodi v življenjski preizkus. Ne bomo toliko sojeni po tem, kar rečemo, temveč bolj po tem, kako ravnamo z ranljivimi in tistimi v neugodnih položajih.21 Kot sveti iz poslednjih dni si prizadevamo posnemati Odrešenikov vzor, tako da hodimo naokrog in delamo dobra dela.22 Ljubezen do bližnjega izkazujemo tako, da si prizadevamo za dostojanstvo vseh otrok nebeškega Očeta.
Zdravo je premisliti o lastnih prednostih in neugodnih položajih. Da je John razumel, zakaj ima Anna kolo, je bilo zanj poučno. Da je Ruth uvidela Merlino potrebo po čevljih skozi materine oči, je bilo razsvetljujoče. Če stvari poskusimo uvideti skozi vidik večnosti, se nam lahko marsikaj razjasni. Bolj postajamo podobni Odrešeniku, bolj smo sočutni, razumevajoči in dobrotljivi.
Naj se vrnem k vprašanju, ki ga je zastavil najin sopotnik v Kigaliju, ki je tožil nad nepravičnostjo ruandskega genocida in vprašal: »Če bi Bog obstajal, mar ne bi glede tega nekaj ukrenil?«
Ne da bi podcenjevala trpljenje, ki ga je povzročil genocid, in potem, ko sva priznala svojo nezmožnost, da bi takšno trpljenje razumela, sva odgovorila, da je Jezus Kristus glede strahotne nepravičnosti že nekaj naredil.23 Pojasnila sva veliko evangelijskih načel glede Jezusa Kristusa in obnove njegove Cerkve.24
Najin znanec je s solzami v očeh potem vprašal: »Mislite, da obstaja nekaj, kar lahko naredim za svoje mrtve starše in strica?«
Rekla sva: »O, seveda!« Nato sva pričevala, da se zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa vse, kar je v življenju nepravično, lahko popravi, in da se z njegovim polnomočjem družine lahko ponovno združijo za večno.
Ko se soočamo z nepravičnostjo, nas slednja od Boga lahko odrine ali pa nas k njemu pritegne po pomoč in podporo. Na primer, dolgotrajno vojskovanje med Nefijci in Lamanci je na ljudi vplivalo različno. Mormon je opazil, da »jih je /…/ veliko otopelo«, drugi pa so se »zaradi svojih stisk omehčal[i], tako da so pred Bogom postali ponižni prav do globin ponižnosti«.25
Ne dovolite, da bi zaradi nepravičnosti postali trdosrčni ali da bi vam omajala vero v Boga. Boga raje prosite za pomoč. Še bolj cenite Odrešenika in se zanašajte nanj. Namesto da bi postali zagrenjeni, mu raje dovolite, da vam pomaga, da postanete boljši.26 Dovolite mu, da vam pomaga vztrajati, dovolite, da bo vaše stiske »prežela Kristusova radost«.27 In se mu pridružite pri njegovem poslanstvu, da »ozdravi strte v srcu«,28 blažite nepravičnost in postanite lovilci kamnov.29
Pričujem, da Odrešenik živi. Nepravičnost razume. Znamenja na njegovih dlaneh ga neprestano opominjajo na vas in vaše okoliščine. Služi vam v vseh vaših stiskah. Pri tistih, ki pridejo k njemu, bo krona lepote nadomestila pepel žalovanja; radost in hvaležnost bosta nadomestili bridkost in gorje; hvaležnost in proslavljanje bosta nadomestili malodušje in obup.30 Vaša vera v nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa bo poplačana bolj, kot si lahko predstavljate. Vsa nepravičnost – zlasti razjarjenost zaradi nepravičnosti – bo posvečena v vaše dobro. O tem pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.