Škofje – pastirji Gospodove črede
Škofova najpomembnejša vloga pri služenju je, da kot pastir vodi odraščajoči rod k Jezusu Kristusu.
Moji dragi duhovniški bratje, ena najbolj nepozabnih vrstic v priljubljeni hvalnici sprašuje: »Naj se sionska mladina opoteka?«1 Na to vprašanje odkritosrčno in prepričljivo odgovarjam z »Ne!«
Da bom poskrbel, da ta odgovor vsebuje resnico, danes pričujem, da je podpiranje odraščajočega rodu v času neobičajnih izzivov in skušnjav bistvena odgovornost, ki jo je nebeški Oče dal staršem in škofovstvom.2 Naj ponazorim pomen škofovstva z osebno izkušnjo.
Ko sem bil diakon, smo se z družino preselili v nov dom v drugem oddelku. Začel sem hoditi v višji razred osnovne šole, tako da sem obiskoval tudi novo šolo. V zboru diakonov smo imeli čudovito skupino mladeničev. Njihovi starši so bili večinoma dejavni člani. Moja mama je bila v celoti dejavna, moj oče je bil v vsakem pogledu izjemen, vendar ni bil dejaven član.
Drugi svetovalec v škofovstvu,3 brat Dean Eyre, je bil predan voditelj. Ko sem se še privajal na nov oddelek, so napovedali dogodek za očete in sinove ob jezeru Bear Lake – okrog 65 kilometrov stran. Brez očeta se ga nisem mislil udeležiti. Vendar me je brat Eyre posebej povabil, naj grem z njim. O mojem očetu je govoril lepo in spoštljivo ter poudaril, kako pomembno je, da imam priložnost biti z drugimi člani zbora diakonov. Zato sem se odločil, da grem z bratom Eyreom, in doživel sem čudovito izkušnjo.
Brat Eyre je bil čudovit primer krščanske ljubezni v tem, da je izpolnjeval odgovornosti škofovstva, da podpira starše in bdi nad mladimi in zanje skrbi. Pomagal mi je k odličnemu začetku v novem oddelku in bil je moj mentor.
Nekaj mesecev preden sem leta 1960 odšel na misijon, je brat Eyre umrl za rakom, ko je bil star 39 let. Zapustil je ženo in pet otrok mlajših od 16 let. Najstarejša sinova Richard in Chris Eyre sta mi zagotovila, da je v odsotnosti njihovega očeta škofovstvo podpiralo in skrbelo zanju in njuna mlajša brata in sestro s krščansko ljubeznijo, za kar sem hvaležen.
Starši bodo vedno imeli poglavitno odgovornost za svoje družine.4 Tudi predsedstva zborov nudijo pomembno podporo in vodstvo članom zbora, tako da jim pomagajo prenesti dolžnosti in moč Aronovega duhovništva v središče njihovega življenja.5
Danes se nameravam osredotočiti na škofe in njihove svetovalce, ki jih upravičeno lahko imenujemo »pastirji Gospodove črede« – s poudarkom na to, da so pastirji odraščajočega rodu.6 Zanimivo je, da se je apostol Peter na Jezusa Kristusa obračal kot na pastirja in škofa (varuha) vaših duš.7
Škof ima pet osnovnih odgovornosti pri predsedovanju oddelku:
-
je predsedujoči veliki duhovnik v oddelku,8
-
predsednik Aronovega duhovništva,9
-
splošni sodnik,10
-
usklajuje delo odrešitve in povzdignjenja, vključno s skrbjo za ljudi v stiski11
-
in nadzoruje zapise, finance in uporabo zgradbe za bogoslužje.12
Škof je v svoji vlogi kot predsedujoči veliki duhovnik »duhovni voditelj« oddelka.13 Je »zvesti učenec Jezusa Kristusa«.14
Poleg tega »škof usklajuje delo odrešitve in povzdignjenja v oddelku«.15 Škof bi moral za vsakodnevno odgovornost za oznanjevanje evangelija, krepitev novih in ponovno dejavnih članov, skrbno služenje ter tempeljsko delo in družinsko zgodovino zadolžiti predsedstvi zbora starešin in Društva za pomoč.16 Škof to delo usklajuje na oddelčnem svetu in oddelčnem mladinskem svetu.
Škofova najpomembnejša vloga pri služenju je, da kot pastir vodi odraščajoči rod, vključno z mladimi samskimi odraslimi, k Jezusu Kristusu.17 Predsednik Russell M. Nelson je poudaril ključno vlogo škofa in njegovih svetovalcev. Učil je, da je njihova »prva in glavna odgovornost /…/, da skrbi[jo] za mladeniče in mladenke svojega oddelka«.18 Škofovstvo podpira starše v oddelku pri skrbi za otroke in mlade in pri njihovi vzgoji. Škof in oddelčna predsednica Mladenk se posvetujeta. Prizadevajo si pomagati mladim, da bi živeli po merilih v knjižici Za moč mladih, se pripravili, da bodo prejeli uredbe in sklenili ter spolnjevali svete zaveze.
Morda se sprašujete: »Zakaj je škofu naročeno, naj toliko časa preživi z mladino?« Gospod je svojo Cerkev ustanovil, da bi dosegel ključne prioritete. V skladu s tem ima organizacija njegove Cerkve strukturo, v kateri ima škof dvojno odgovornost. Ima doktrinarno odgovornost za oddelek v celoti, vendar ima tudi posebno doktrinarno odgovornost za duhovniški zbor.19
Mladeniči, ki so duhovniki, in mladenke iste starosti so na zelo pomembni stopnji svojega življenja in razvoja. V kratkem časovnem obdobju sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne vseživljenjske posledice. Odločajo se, ali se bodo pripravili na tempelj, služili misijon,20 si prizadevali za poroko v templju in se pripravili na svojo kariero. Ko te odločitve enkrat sprejmejo, ima to velike duhovne in praktične posledice za preostanek njihovega življenja. Škofje, prosim vedite, da če z mladim duhovnikom ali mladenko ali mladim odraslim preživite že samo razmeroma malo časa, jim to lahko pomaga razumeti moč, ki jim je na voljo preko odkupne daritve Jezusa Kristusa. Lahko jim odpre pogled, ki bo imel pomemben vpliv na vse njihovo življenje.
Eden najboljših primerov škofa, kar sem jih videl, ki je svojim mladim pomagal priskrbeti tovrstno vizijo, je bil škof Moa Mahe. Poklican je bil za prvega škofa tonganskega oddelka v San Franciscu.21 Bil je priseljenec iz Vava’ua na Tongi. Oddelek se je nahajal blizu letališča v San Franciscu v Kaliforniji, kjer je bil zaposlen.22
V oddelku je bilo veliko mladih, večinoma iz družin, ki so se nedavno preselile v Združene države. Škof Mahe jih ni le učil z besedo in vzorom, kako naj bodo pravični učenci Jezusa Kristusa, temveč jim je tudi pomagal do vizije, kaj lahko postanejo, in jim pomagal, da so se pripravili na tempelj, misijon, izobrazbo in zaposlitev. Služil je skoraj osem let in njegove sanje in želje za mlade so se uresničile.
Skoraj 90 odstotkov mladeničev iz zborov Aronovega duhovništva je služilo misijon. 15 mladeničev in mladenk je prvih v svojih družinah hodilo na kolidž.23 Obiskal je ravnatelja lokalne srednje šole (ki ni naše veroizpovedi) in vzpostavila sta prijateljski odnos ter skupaj sodelovala, da bi pomagala vsakemu mlademu, da bi dosegel koristne cilje in premagal težave. Ravnatelj mi je povedal, da mu je škof Mahe pomagal pri delu s priseljenci vseh ver, ki so imeli težave. Mladi so vedeli, da jih ima škof rad.
Na žalost je škof Mahe umrl, ko je služil kot škof. Nikoli ne bom pozabil njegovega ganljivega in navdihujočega pogreba. Zbrala se je ogromna množica. Pevski zbor je sestavljalo več kot 35 zvestih mladih članov, ki so odslužili misijon oziroma so hodili na kolidž in so še sodili k mladini, ko je služil kot škof. Eden od govornikov je izrazil močno hvaležnost mladih in mladih odraslih v njegovem oddelku. Škofu Maheju je izkazal spoštovanje za vizijo, ki jim jo je dal pri pripravah na življenje in pravično služenje. Vendar je bilo najpomembneje, da jim je pomagal, da so svojo vero gradili na Gospodu Jezusu Kristusu kot temelju svojega življenja.
Torej, škofje, kjerkoli služite, v svojih razgovorih in drugih stikih lahko nudite tovrstno vizijo in gradite vero v Jezusa Kristusa. Lahko jih prepričljivo prosite, naj spremenijo obnašanje, jih pripravite na življenje in jih navdihnete, naj ostanejo na poti zavez.
Poleg tega morda lahko pomagate nekaterim mladim, ki so v sporu s starši zaradi razmeroma nepomembnih stvari.24 V času, ko imajo mladi dozdevno največ sporov s starši, je človek, ki predseduje njihovemu zboru, in ki so mu ekleziastično odgovorni, tudi človek, h kateremu gredo njihovi starši po tempeljsko dovolilnico. To škofa postavi v enkraten položaj, da se lahko posvetuje tako z mladimi kot z njihovimi starši, kadar prepir ustvari nesoglasje. Škofje lahko pomagajo z obojim, videti stvari z večnega vidika in reševati bolj ali manj pomembne zadeve. Priporočamo, da se škofov ne zadolži za skrbno služenje družinam, tako da lahko svoj čas in energijo osredotočajo na služenje mladim in njihovim družinam v tovrstnih situacijah.25
Vem za škofa, ki je uspel razrešiti zelo hud spor med sinom in njegovimi starši, kar je prineslo složnost v dom in okrepilo predanost evangeliju. Škof je staršem pomagal razumeti, da je trud, da postanemo učenec Jezusa Kristusa, pomembnejši od tega, kako in kdaj natanko bodo družinska opravila opravljena.
Da bi škofovstva preživela več časa z mladimi, kjerkoli že so, vključno s šolskimi dogodki in dejavnostmi, jim svetujemo, da za določene sestanke in čas za svetovanje odraslim pooblastijo druge. Čeprav škofje lahko svetujejo v resnih in nujnih zadevah, priporočamo, da za nadaljnja posvetovanja glede trajnih, manj nujnih zadev, ki ne vključujejo presojanja vrednosti, pooblastijo člane zbora starešin ali Društva za pomoč – običajno predsedstva ali skrbne brate in sestre. Te voditelje bo vodil Duh,26 da bodo izbrali prave člane, ki bodo prevzeli to svetovanje. Tisti, ki prejmejo to pooblastilo za nalogo svetovanja, so upravičeni do razodetja. Seveda morajo vedno ohranjati strogo zaupnost.
Preudarni voditelji so se vedno žrtvovali za odraščajoči rod. Člani škofovstva pri tem porabijo večino svojega časa za cerkveno služenje.
Zdaj bi rad povedal nekaj neposredno mladim in nato našim škofom.
Veliko vas, dragih mladih ljudi, morda ne razume jasno tega, kdo ste in kdo lahko postanete. Vendar ste na pragu najpomembnejših odločitev, ki jih boste sklenili v življenju. Prosim, posvetujte se tako s svojimi starši kot s škofom o pomembnih odločitvah, ki so pred vami. Dovolite škofu, da je vaš prijatelj in svetovalec.
Zavedamo se, da preizkušnje in skušnjave prihajajo nad vas iz vseh smeri. Vsi se moramo vsak dan pokesati, kot je učil predsednik Nelson. Prosim, pogovorite se s svojim škofom glede vsega, pri čemer vam splošni sodnik lahko pomaga, da boste svoje življenje spravili v red z Gospodom v pripravah na »veliko delo«, ki ga ima za vas v tem poslednjem razdobju.27 Kot vas je prosil predsednik Nelson, vas prosim, da se pripravite, da boste del Gospodovega bataljona mladih!28
Zdaj pa beseda vam, dragim škofom, v imenu vodstva in članov Cerkve. Izrekamo vam globoko hvaležnost. Dragi škofje, v zadnjih letih ste morali sprejeti spremembe in prosimo vas, vedite, kako vas imamo radi in smo vam hvaležni. Vaš prispevek kraljestvu je skoraj neopisljiv. V Cerkvi je 30.900 škofov in predsednikov vej, ki služijo po svetu.29 Spoštujemo vsakega od vas.
Nekatere besede in sveti poklici, ki jih opisujejo, so navdane s skoraj duhovnim, nenadkriljivim pomenom. Poklic škofa je zagotovo na najvišji stopnji takih besed. Služenje Gospodu na tem položaju je izjemno na tako veliko načinov. Poklic, potrditev in oddelitev škofa je nepozabno doživetje. Zame se uvršča med maloštevilne izjemne dogodke zaradi širokega obsega in globine občutkov, ki jih zbuja. Z lahkoto se uvršča v hierarhijo neprecenljivih dogodkov, kot sta poroka in očetovstvo, ki ju ne moremo opisati z le nekaj besedami.30
Škofje, podpiramo vas! Škofje, imamo vas radi! Resnično ste pastirji Gospodove črede. Odrešenik vas ne bo zapustil v tem svetem poklicu. O tem pričujem na ta velikonočni konec tedna, v imenu Jezusa Kristusa, amen.