Česa se učimo in ne bomo nikoli pozabili
Če na svoje življenje pogledate v duhu molitve, verjamem, da boste videli, kako vse vas je Gospod vodil skozi stiske.
Moji dragi bratje, skupaj z vami sem težko pričakoval ta virtualni sestanek. Na generalni konferenci smo imeli duhovniško zasedanje nazadnje aprila 2019. V zadnjih dveh letih se je zgodilo marsikaj! Nekateri ste izgubili svoje drage. Drugi ste izgubili službe, svoj vsakdanji kruh ali zdravje. Tretji ste izgubili občutek miru ali upanje za prihodnost. Sočustvujem z vsakim od vas, ki trpi zaradi takšne ali drugačne izgube. Neprestano molim, da vas bo Gospod potolažil. Če boste še naprej dopuščali, da bo v vašem življenju zmagoval Bog, vem, da je glede vaše prihodnosti tako optimističen kakor vselej.
Sredi izgub, ki smo jih doživeli, so tudi stvari, ki smo jih odkrili. Nekateri so odkrili globljo vero v nebeškega Očeta in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Veliko jih je odkrilo nov pogled na življenje – in sicer večni pogled. Morda ste odkrili tesnejše odnose s svojimi dragimi in z Gospodom. In upam, da ste odkrili, da ste ga bolj zmožni slišati in prejeti osebno razodetje. Težke preizkušnje pogosto prinesejo priložnosti za rast, ki jih sicer ne bi bilo.
Spomnite se zadnjih dveh let. Kako ste rasli? Kaj ste se naučili? Morda ste si sprva celo želeli, da bi se lahko vrnili v leto 2019 in tam ostali! A če boste na svoje življenje pogledali v duhu molitve, verjamem, da boste videli, kako vse vas je Gospod vodil skozi čas stiske in vam pomagal, da ste postali bolj pobožen, bolj spreobrnjen mož – pravi Božji človek.
Vem, da ima Gospod za nas – kot posameznike in kot skupnost – velike in sijajne načrte. Sočutno in potrpežljivo pravi:
»[M]ajhni otroci ste in ne razumete še, kako velike blagoslove ima Oče /…/ pripravljene za vas;
in vsega sedaj ne morete prenesti; vendar se veselite, kajti vseskozi vas bom vodil.«1
Moji dragi bratje, pričujem, da nas je in da nas resnično ves čas vodi, če si prizadevamo, da bi ga slišali. Želi, da rastemo in se učimo, celo v – nemara zlasti v – stiskah.
Slednje so velike učiteljice. Kaj ste se naučili v preteklih dveh letih, kar si želite za vselej zapomniti? Vaš odgovor bo edinstven za vas, a naj predlagam štiri lekcije, za katere upam, da smo se jih vsi naučili in jih ne bomo nikdar pozabili.
Prva lekcija: Dom je središče vere in čaščenja
Ko nas Gospod svari pred nevarnostmi poslednjih dni, pogosto vključi naslednji nasvet: »[S]tojte na svetih krajih in se ne premaknite.«2 Med »svetimi kraji« so gotovo Gospodovi templji in zgradbe za bogoslužje A ker so nam bile zmožnosti za zbiranje na teh krajih v različnih merah omejene, smo spoznali, da je eden od najsvetejših krajev na zemlji dom – da, in sicer vaš dom.
Bratje, imate Božje duhovništvo. »[P]ravice duhovništva [so] neločljivo povezane z nebeškimi močmi.«3 Vi in vaši družinski člani ste prejeli duhovniške uredbe. »[V duhovniških] uredbah [se] razodeva moč božanskosti.«4 Ta moč je vam in vaši družini na voljo pri vas doma, če spoštujete zaveze, ki ste jih sklenili.5
Natanko pred 185 leti je prav na ta dan, 3. aprila 1936, Elija obnovil duhovniške ključe, ki našim družinam dovoljujejo, da se za večno pečatijo skupaj. Zato ste se tako dobro počutili, ko ste doma pripravili in blagoslovili zakrament. Kaj menite, kako je vplivalo na vaše družinske člane, ko so vas – svojega očeta, deda, moža, sina ali brata – videli, kako ste pripravili in blagoslovili to sveto uredbo? Kaj boste naredili, da boste v družini ohranili ta sveti občutek?
Morda čutite, da morate naredite še veliko, da bo vaš dom postal resnično svetišče vere. Če je tako, prosim, da to naredite! Če ste poročeni, se z ženo posvetujte kot z enakopravno partnerko pri tem ključnem delu. Le malo nalog je pomembnejših od te. Od zdaj do takrat, ko bo Gospod prišel ponovno, morajo biti domovi vseh nas kraji spokojnosti in varnosti.6
Zaradi vašega odnosa in dejanj, ki privabijo Duha, bo vaš dom bolj svet. Enako gotovo je dejstvo, da bo svetost izginila, če bo v vašem obnašanju ali okolju kaj, kar žali Svetega Duha, kajti potem »se nebesa umaknejo«.7
Ali ste se kdaj vprašali, zakaj Gospod želi, da dom postane središče evangelijskega učenja in evangelijskega življenja? Ne le zato, da bi nas pripravil na pandemijo in nam jo pomagal prebroditi. Sedanje prepovedi zbiranja bodo sčasoma ukinjene. Toda vaša zavezanost, da boste svoj dom napravili za osnovno svetišče vere, se ne bi smela nikoli končati. Ko vera in svetost v tem padlem svetu vse bolj izginjata, bo vaša potreba po svetih krajih še večja. Rotim vas, da svoj dom še naprej spreminjate v resnično svet kraj in da se od tega bistvenega cilja ne oddaljite.8
Druga lekcija: Potrebujemo drug drugega
Bog želi, da sodelujemo in drug drugemu pomagamo. Zato nas na zemljo pošilja v družinah in nas organizira v oddelke in kole. Zato nas prosi, naj drug drugemu služimo in pomagamo. Zato nas prosi, naj živimo v svetu, a naj ne bomo od sveta.9 Skupaj lahko dosežemo veliko več, kot lahko sami.10 Božji načrt sreče bi se izjalovil, če bi Božji otroci ostali izolirani drug od drugega.
Nedavna pandemija je edinstvena v smislu, da je vsakogar na svetu v bistvu prizadela istočasno. Medtem ko eni trpijo bolj kot drugi, je za vse nas v nekem pogledu izziv. Zaradi tega ima naša skupna preizkušnja potencial, da bolj kot kdaj prej pripomore pri zedinjenju Božjih otrok. Torej vas vprašam: Ali vas je ta skupna preizkušnja zbližala z bližnjimi – z brati in sestrami v ulici in po svetu?
V tem pogledu nas lahko vodita obe veliki zapovedi: prva, ljubite Boga, in druga, ljubite bližnjega.11 Ljubezen pokažemo s služenjem.
Če poznate koga, ki je sam, z njim stopite v stik – čeprav se tudi sami počutite osamljeno! Ne potrebujete vzroka ali besedilnega sporočila ali skleniti posla. Recite samo živijo in bodite ljubeči. Tehnologija vam lahko pomaga. Pandemija gor ali dol, vsak dragoceni Božji otrok mora vedeti, da ni sam!
Tretja lekcija: Duhovniški zbor ni namenjen samo sestankovanju
Med pandemijo so bili nedeljski sestanki zborov za določen čas odpovedani. Nekateri zbori se zdaj lahko sestajajo virtualno. Vendar delo, ki ga je Gospod dal duhovniškim zborom, nikdar ni bilo namenjeno temu, da bi bilo omejeno na sestanke. Sestanki so le delček tega, čemur je namenjen zbor in kaj lahko naredi.
Moji bratje iz Aronovega duhovništva in zborov starešin, razširite svojo vizijo tega, zakaj imamo zbore. Kako Bog želi, da uporabite svoj zbor, da boste opravili njegovo delo – zdaj? Gospoda prosite za razodetje. Bodite ponižni! Prosite! Poslušajte! Če ste bili poklicani, da vodite, se posvetujte v predsedstvu in s člani zbora. Ne glede na duhovniško službo ali poklic Bogu dopustite, da v vaših dolžnostih člana zbora in služenju prevlada. Radostite se pravičnosti, ki jo boste uresničevali, ko si boste »goreče prizadeva[li] za dobro«.12 Zbori so v edinstvenem položaju, da pospešijo zbiranje Izraela na obeh straneh tančice.
Četrta lekcija: Jezusa Kristusa slišimo bolje, kadar smo mirni
Živimo v času, o katerem je bilo dolgo tega prerokovano, ko bo »v vsem /…/ nemir; in ljudje bodo v srcu zagotovo izgubili pogum, kajti vse ljudi bo obšel strah«.13 To je veljalo pred pandemijo in bo veljalo po njej. V svetu bo nemir vse večji. V nasprotju Gospodov glas ni »glas velikega bučnega hrupa, [temveč] /…/ mirni glas popolne miline, kakor /…/ šepet, in prodr[e] /…/ prav do same duše«.14 Da boste slišali ta mirni glas, morate biti mirni tudi vi!15
Pandemija je za nekaj časa odpovedala dejavnosti, ki bi običajno zapolnjevale naša življenja. Kmalu se bomo morda spet odločali, da bomo ta čas zapolnili s hrupom in nemirom sveta. Ali pa svoj čas lahko uporabimo, da prisluhnemo glasu Gospodovega vodstva, tolažbe in miru. Čas tišine je svet čas – čas, ki nam bo olajšal osebno razodetje in nas navdajal z mirom.
Disciplinirajte se, da boste imeli čas zase in za svoje drage. V molitvi srce odprite Bogu. Vzemite si čas za poglabljanje v svete spise in za tempeljsko čaščenje.
Moji dragi bratje, veliko je stvari, ki jih Gospod želi, da se jih naučimo iz izkušenj med to pandemijo. Navedel sem le štiri. Prosim vas, da napravite svoj seznam, ga pozorno premislite in ga predstavite tistim, ki jih imate radi.
Za Božje ljudstvo, ki spolnjuje zaveze, je prihodnost svetla.16 Gospod se bo vse bolj obračal na svoje služabnike, ki so vredni duhovništva, da bodo blagoslovili, tolažili in krepili človeštvo ter sodelovali pri pripravah sveta in ljudi na Jezusov drugi prihod. Za vsakega od nas se spodobi, da je vreden svete posvetitve, ki smo jo prejeli. To lahko naredimo! O tem pričujem in vsakemu od vas, moji ljubi bratje, pravim, da ga imam rad, v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.