»Glejte! Jaz sem Bog čudežev«
Obilo čudežev, znamenj in čudes se danes dogaja med privrženci Jezusa Kristusa, v vašem in mojem življenju.
Moji dragi bratje in sestre, kakšen privilegij je, da danes stojim pred vami! Skupaj s tistimi, ki so na tej konferenci že govorili, vam pričujem, da Jezus Kristus živi. On vodi svojo Cerkev, govori svojemu preroku predsedniku Russellu M. Nelsonu in ljubi vse otroke nebeškega Očeta.
Na to velikonočno nedeljo obeležujemo vstajenje Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Odkupitelja,1 mogočnega Boga, Kneza miru.2 Njegova odkupna daritev, ki je dosegla višek z njegovim vstajenjem po treh dneh v izposojenem grobu, je največji čudež v človeški zgodovini. »Kajti glej,« je razglasil, »jaz sem Bog; in jaz sem Bog čudežev.«3
»Mar čudežev ni več, ker se je Kristus dvignil v nebesa in se je usedel na Božjo desnico?«4 je vprašal prerok Mormon v Mormonovi knjigi. Odgovoril je: »Ne, niti niso angeli prenehali služiti človeškim otrokom.«5
Po križanju se je Gospodov angel prikazal Mariji in nekaj drugim ženskam, ki so prišle do groba, da bi mazilile Jezusovo telo. Gospod je rekel:
»Kaj iščete živega med mrtvimi?«6
»Ni ga tukaj. Obujen je bil.«7
Prerok Abinadi iz Mormonove knjige je razglasil ta čudež:
»In če Kristus ne bi vstal od mrtvih, /…/ ne bi moglo biti vstajenja.
Toda vstajenje je, zato grob nima zmage in želo smrti je premagano v Kristusu.«8
Zaradi čudežnih dejanj Jezusa Kristusa so prvi učenci vzkliknili: »Kdo neki je ta, da ukazuje celo vetrovom in vodi in so mu pokorni?«9
Ko so prvi apostoli sledili Jezusu Kristusu in ga slišali učiti evangelij, so bili priča številnim čudežem. Videli so, da »slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij«.10
Obilo čudežev, znamenj in čudes se danes dogaja med privrženci Jezusa Kristusa, v vašem in mojem življenju. Čudeži in božanska dejanja, prikazovanja in izrazi Božje brezmejne moči ter potrditev, da »je isti včeraj, danes in za vekomaj«.11 Jezus Kristus, ki je ustvaril morja, jih lahko pomiri, on, ki je slepim povrnil vid, lahko nam dvigne pogled k nebesom, on, ki je očistil gobavce, lahko ozdravi naše bolezni, on, ki je ozdravil hromega, nas lahko pokliče, naj vstanemo, tako da reče: »Pridi in hodi za menoj.«12
Veliko vas je bilo priča čudežem, številnejšim, kot se zavedate. Morda se zdijo majhni v primerjavi s tem, ko je Jezus obudil mrtvega. Vendar se čudež ne razpozna po veličini, pač pa, da je prišel od Boga. Nekaterim se zdi, da so čudeži preprosto naključja ali čista sreča. Vendar je prerok Nefi obsodil tiste, ki »omalovažujejo Božjo moč in čudeže in si pridigajo svojo lastno modrost in svojo lastno učenost, da bi se okoristili«.13
Čudeže z božansko močjo izvrši on, ki je »mogočen, da odreši«.14 Čudeži so razširitev Božjega večnega načrta; čudeži so življenjsko pomembni vse od nebes do zemlje.
Zadnjo jesen sva bila s sestro Rasband na poti v Goshen v Utahu na svetovni dogodek Iz oči v oči, ki smo ga prenašali 600.000 ljudem v 16-ih različnih jezikih.15 Program se je osredotočal na dogodke obnove evangelija Jezusa Kristusa in mladi odrasli z vsega sveta so poslali vprašanja. S sestro Rasband sva sama pregledala vprašanja; dala so nama priložnost za pričevanje o Josephu Smithu kot Božjem preroku, moči razodetja v najinih življenjih, nadaljnji obnovi evangelija Jezusa Kristusa in resnicah ter zapovedih, ki jih ceniva. Veliko današnjih poslušalcev je bilo del tistega čudežnega dogodka.
Prvotno naj bi prenos potekal iz Svetega gaja v severnem delu države New York, kjer je Joseph Smith pričeval: »Zagledal [sem] dve bitji, katerih sijaja in slave ni moč opisati, ki sta stali nad menoj v zraku. Eden od njiju mi je spregovoril, me poklical po imenu in rekel, pokazujoč na drugega: To je moj ljubljeni Sin. Poslušaj ga!«16 To, bratje in sestre, je bil čudež.
Svetovna pandemija nas je prisilila, da prenos prestavimo v Goshen v Utahu, kjer je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni zaradi snemanja poustvarila del starega Jeruzalema. S sestro Rasband sva bila tisti nedeljski večer nekaj kilometrov oddaljena od Goshena, ko sva zagledala, kako se gost dim vali iz smeri najinega cilja. Tisto področje so zajeli gozdni požari in skrbelo naju je, da bo prenos ogrožen. In res, dvajset minut do šestih, do začetka našega prenosa, je zmanjkalo elektrike v celotnem kompleksu. Ni elektrike! Ni prenosa. Tam je bil generator, za katerega jih je nekaj mislilo, da bi ga morda lahko zagnali, vendar ni bilo nobenega zagotovila, da bo lahko oskrboval zapleteno opremo, ki je bila na voljo.
Vsi sodelujoči v programu, vključno s pripovedovalci, glasbeniki in tehniki – celo 20 mladih odraslih iz moje širše družine – smo veliko prispevali k temu, kar naj bi se dogajalo. Odmaknil sem se od njihovih solza in zmede in Gospoda prosil za čudež. »Nebeški Oče,« sem molil, »redko sem te prosil za čudež, vendar te prosim zdaj. Ta sestanek se mora odviti za vse mlade odrasle po svetu. Potrebujemo elektriko, če je to tvoja volja.«
Sedem minut čez šest je tako hitro, kot je elektrike zmanjkalo, spet prišla. Vse je začelo delovati, od glasbe in mikrofonov do video in celotne opreme za oddajanje. Takoj smo začeli oddajati. Doživeli smo čudež.
Ko sva se s sestro Rasband kasneje tisti večer z avtom vračala domov, sta nama predsednik in sestra Nelson poslala naslednje besedilno sporočilo: »Ron, želiva, da vesta, da sva takoj, ko sva slišala, da je zmanjkalo elektrike, molila za čudež.«
V svetih spisih svetih iz poslednjih dni je zapisano: »Kajti jaz, Gospod, sem iztegnil svojo roko, da bi uporabil nebeške moči; tega sedaj ne morete videti, vendar še malo in boste to videli in vedeli, da sem in da bom prišel in vladal s svojim ljudstvom.«17
Točno to se je zgodilo. Gospod je iztegnil svojo roko in elektrika je prišla.
Čudeži se dogajajo z močjo vere, kot nas je predsednik Nelson tako prepričljivo učil na zadnjem zasedanju. Prerok Moroni je opomnil ljudi: »Če med človeškimi otroki ni vere, Bog med njimi ne more delati čudežev; zatorej se jim ni pokazal, dokler niso verovali.«
Nadaljeval je:
»Glejte, Almova in Amulekova vera je bila tista, ki je povzročila, da se je ječa zrušila na zemljo.
Glejte, vera Nefija in Lehija je bila tista, ki je spremenila Lamance, da so se krstili z ognjem in s Svetim Duhom.
Glejte, vera Amona in njegovih bratov je bila tista, ki je med Lamanci naredila tak velik čudež. /…/
In niti ni nikdar nihče delal čudežev, dokler ni veroval; zatorej so najprej verjeli v Božjega Sina.«18
Temu nizu verzov bi lahko dodal: »Zaradi vere iskrenih mladih odraslih, ki so nastopali, strokovnjakov za predvajanje, cerkvenih voditeljev in članov, apostola in Božjega preroka, ki so prosili za tako velik čudež, je elektrika spet prišla v odmaknjen filmski studio v Goshenu v Utahu.«
Čudeži se lahko zgodijo kot odgovor na molitev. Niso vedno to, za kar prosimo oziroma pričakujemo, vendar kadar zaupamo v Gospoda, bo on tam in bo imel prav. Čudež bo prilagodil trenutku, ko ga potrebujemo.
Gospod izvaja čudeže, da nas spomni na svojo moč, na svojo ljubezen do nas, na svoj vpliv iz nebes na našo zemeljsko izkušnjo in svojo željo, da bi nas učil tisto, kar je največje vrednosti. »Ta, ki ima vero vame, da bo ozdravljen,« je rekel svetim leta 1831 in obljuba velja še danes, »in ni zapisan smrti, [bo] ozdravljen.«19 V nebesih so odrejeni zakoni in mi smo jim vedno podvrženi.
So trenutki, ko upamo na čudež, da bo ozdravil ljubljenega, da bo odvrnil nepravično dejanje ali omehčal srce zagrenjene oziroma razočarane duše. Ko gledamo na zadeve z očmi smrtnika, želimo, da bi Gospod posredoval, da bi popravil, kar je strto. Zaradi vere se bodo zgodili čudeži, čeprav ne nujno po našem urniku oziroma z rešitvijo, ki smo si jo želeli. Ali to pomeni, da nismo dovolj verni oziroma si ne zaslužimo njegovega posredovanja? Ne. Gospod nas ljubi. Za nas je dal svoje življenje in njegova odkupna daritev nas še naprej rešuje bremen in greha, ko se kesamo in se mu približamo.
Gospod nas je opomnil: »In vaše poti niso moje poti.«20 Ponuja: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.«21 Počitek od zaskrbljenosti, razočaranja, strahu, neposlušnosti, skrbi za ljubljene, za izgubljene in propadle sanje. Mir v zmedi ali žalosti je čudež. Spomnite se Gospodovih besed: »Mar te glede te zadeve nisem v mislih pomiril? Ali imaš lahko večje pričevanje kot to od Boga?«22 Čudež je, da Jezus Kristus, veliki Jehova, Sin Najvišjega, odgovarja z mirom.
Prav kakor se je prikazal Mariji v vrtu in jo poklical po imenu, kliče nas, da udejanjamo svojo vero. Marija si je prizadevala, da bi mu služila in poskrbela zanj. Ni pričakovala njegovega vstajenja, vendar je bilo v skladu z velikim načrtom sreče.
»Stopi s križa,«23 se mu je množica nevernikov posmehovala na Kalvariji. On bi lahko izvedel tak čudež. Vendar je od začetka poznal konec in nameraval je ostati zvest Očetovemu načrtu. Ta primer bi morali razumeti.
V času naših preizkušenj pravi: »Glejt[e] rane, ki so mi prebodle stran, in tudi sledove žebljev na mojih rokah in nogah; bodit[e] zvest[i], izpolnjujt[e] moje zapovedi in podedoval[i] bost[e] nebeško kraljestvo.«24 To, bratje in sestre, je čudež, ki nam ga je vsem obljubil.
Na to velikonočno nedeljo, ko praznujemo čudež vstajenja našega Gospoda, kot apostol Jezusa Kristusa ponižno molim, da boste čutili moč Odkupitelja v svojem življenju, da bodo vaše prošnje nebeškemu Očetu uslišane z ljubeznijo in predanostjo, ki jo je Jezus Kristus pokazal v vsem svojem delovanju. Molim, da boste lahko ostali trdni in zvesti v vsem, kar bo prišlo. In blagoslavljam vas, da se vam bodo dogajali čudeži, kot se je nam v Goshenu – če bo to Gospodova volja. Iščite te blagoslove iz nebes v svojem življenju, ko »iščete tega Jezusa, o katerem so preroki in apostoli zapisovali, da bo milostljivost Boga Očeta in tudi Gospoda Jezusa Kristusa in Svetega Duha, ki pričuje o njima, lahko in bo vekomaj bivala v vas«.25 V imenu Jezusa Kristusa, amen.